Jedro

Pritožbeni pregled zadeve pokaže, da je bil obtožni predlog, s katerim se uvodoma navedenim obdolžencem v tem kazenskem postopku očita storitev kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po drugem v zvezi s prvim odstavkom 122. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, obdolžencem in zagovorniku po odredbi sodnice vročen marca 2023. Navedeno pomeni, da je prestal preizkus po 437. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Kazenski postopek se nahaja v fazi glavne obravnave, obravnavani sklep je bil izdan izven naroka glavne obravnave.

V skladu z določbo tretjega odstavka 399. člena ZKP se smejo sklepi, ki se izdajo za pripravo glavne obravnave (sem spadajo tudi odločitve o vprašanjih, relevantnih za presojo dovoljenosti kazenskega pregona) in sodbe, izpodbijati samo v pritožbi zoper sodbo. Predmetni sklep spada med tovrstne sklepe in zoper njega tako posebna pritožba ni dopustna, čeprav je sodišče prve stopnje dalo napačen pravni pouk o njeni dopustnosti. Napačen pravni pouk namreč ne ustvarja pravice do pritožbe.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženega A. A. se zavrže kot nedovoljena.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim s sklepom je Okrajno sodišče na Ptuju (sodišče prve stopnje) odločilo, da se predlogu zagovornika obdolženega A. A. za zavrženje obtožnega predloga Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju opr. št. Kt 16714/2021 z dne 27. 1. 2023 ne ugodi in se zavrne kot neutemeljen.

2.Takšni odločitvi z vloženo pritožbo nasprotuje zagovornik obdolženega A. A.. Uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve kazenskega zakona in bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter predlaga spremembo sklepa v smeri zavrženja obtožnega predloga in ustavitve kazenskega postopka, podrejeno, da se sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Meni namreč, da obstajajo okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon saj je bil kazenski postopek zoper sedaj obravnavane obdolžence pred Okrožnim sodiščem na Ptuju glede istega dejanja (ki se je tedaj pravno opredelilo kot kaznivo dejanje ropa po drugem v zvezi s prvim odstavkom 206. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) s sklepom že pravnomočno ustavljen.

3.Pritožba ni dovoljena.

4.Pritožbeni pregled zadeve pokaže, da je bil obtožni predlog, s katerim se uvodoma navedenim obdolžencem v tem kazenskem postopku očita storitev kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po drugem v zvezi s prvim odstavkom 122. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, obdolžencem in zagovorniku po odredbi sodnice vročen marca 2023. Navedeno pomeni, da je prestal preizkus po 437. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Kazenski postopek se nahaja v fazi glavne obravnave, obravnavani sklep je bil izdan izven naroka glavne obravnave.

5.V skladu z določbo tretjega odstavka 399. člena ZKP se smejo sklepi, ki se izdajo za pripravo glavne obravnave (sem spadajo tudi odločitve o vprašanjih, relevantnih za presojo dovoljenosti kazenskega pregona) in sodbe, izpodbijati samo v pritožbi zoper sodbo. Predmetni sklep spada med tovrstne sklepe in zoper njega tako posebna pritožba ni dopustna, čeprav je sodišče prve stopnje dalo napačen pravni pouk o njeni dopustnosti. Napačen pravni pouk namreč ne ustvarja pravice do pritožbe.

6.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zagovornika obdolženega A. A. zavrglo kot nedovoljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP). Po zakonu namreč ni dovoljena.

7.K zgoraj navedenemu pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da sprejeta odločitev obdolženemu A. A. ni odvzela pravice do pravnega sredstva, saj bo odločitev sodišča prve stopnje v zvezi s vprašanjem dovoljenosti sedanjega kazenskega pregona (v primeru nestrinjanja s končno odločitvijo) imel možnost uveljavljati v okviru pravnega sredstva zoper končno odločbo.

8.Pritožbeno sodišče sodne takse zaradi vložitve pritožbe, ki je bila zavržena, obdolžencu ni naložilo, ker izdaja sklepa ni bila potrebna.