Jedro

Toženec v pritožbi zmotno meni, da je tožbi nasprotoval s tem, ko je podal soglasje za mediacijo in zaprosil za brezplačno pravno pomoč. Toženčeva vloga z dne 4. 6. 2025 se glede na navedeno ne more šteti kot odgovor na tožbo, saj ne vsebuje navedb, iz katerih bi se dalo razbrati, da toženec nasprotuje tožbenemu zahtevku.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in potrdi se sklep sodišča prve stopnje.

II.Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Odločitev prvostopenjskega sodišča:

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pod I. točko izreka sklenilo, da se postopek o obravnavanju zahtevka iz naslova motenja posesti in iz naslova odškodnine razdružita ter se zahtevek za plačilo odškodnine obravnava ločeno. Pod II. točko izreka je sklenilo, da je tožena stranka motila posest in ji prepovedalo nadaljnje motenje posesti na zemljiščih tožeče stranke z ID znakom parcel X 204/10, X 204/11, X 204/12 in X 204/13, in sicer motilna dejanja z: a.) vstopanjem, korakanjem in sprehajanjem na zemljišču, b.) obrezovanjem dreves, grmovja, c.) odnašanjem stvari tožeče stranke (grmičevja, dreves, trave) oziroma prinašanjem ovir za preprečitev dejavnosti izvajalcev storitev urejanja okolic, d.) zaletavanjem v tožečo stranko ali njegove izvajalce. Glede stroškov je pod III. točko izreka sklenilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 363,60 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno plačilo dalje.

2.Sodišče prve stopnje je zamudni sklep, s katerim je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku, izdalo, ker toženec v zakonskem roku 8 dni od pravilne vročitve tožbe na tožbo ni odgovoril in so bili izpolnjeni tudi ostali pogoji za izdajo zamudne sodbe (oziroma v tem primeru sklepa) iz prvega odstavka 318. člena ZPP.

Pritožbeni postopek:

3.Zoper izpodbijano odločbo se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano odločbo razveljavi in vrne zadevo v nov postopek sodišču prve stopnje. Navaja, da je v roku na sodišče poslal vlogo, s katero je odgovoril na tožbo in ji nasprotoval, saj v nasprotnem primeru ne bi zaprosil za brezplačno pravno pomoč. Iz tega naj bi izhajalo, da je aktivno nasprotoval tožbi. Hkrati je s to vlogo soglašal tudi s postopkom mediacije v tem postopku, o čemer bi moralo sodišče obvestiti tožnika in ga povabiti k strinjanju, da se postopek odstopi v mediacijo. V pritožbi med drugim navaja, da bi sodišče tožnika moralo pozvati na popravo sklepčnosti tožbe, in sicer, ali je bil tožnik pred zatrjevanim motenjem sploh posestnik delavnice in dvorišča (saj primopredajnega zapisnika z dne 21. 1. 2025, s katerim zatrjuje nastop mirne posesti, ni priložil kot dokaz); ali je bil toženec res tisti, ki naj bi 5. 4. 2025 motil posest tožnika z zatrjevanimi motilnimi ravnanji, saj to ni izkazano niti tega ne dokazujejo predlagani dokazi; ali je bila tožba vložena pravočasno; ali zatrjevana motilna ravnanja toženca sploh pomenijo motenje posesti in ali ima tožnik ekonomski interes za zahtevano sodno varstvo.

4.Pritožba je bila vročena tožniku, ki je nanjo odgovoril in predlagal, da jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne.

Odločitev o pritožbi:

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim zamudnim sklepom v celoti ugodilo prepovednemu tožbenemu zahtevku tožnika iz naslova motenja posesti. Pri tem se je pravilno oprlo na 318. člen ZPP

ki v prvem odstavku določa zakonske pogoje za izdajo zamudne sodbe oziroma v tem primeru sklepa.

Navedena določba ZPP se na podlagi 424. člena ZPP uporablja tudi v pravdah zaradi motenja posesti.

7.Pritožbeno ni izpodbijana ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila tožba s pozivom na odgovor tožencu pravilno vročena v odgovor 30. 5. 2025, kar izhaja tudi iz vročilnice v spisu, pripete k list. št. 10, ki jo je toženec lastnoročno podpisal. Po pregledu spisa pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženec v zakonskem roku 8 dni

od vročitve tožbe, ki se je iztekel 9. 6. 2025, ni odgovoril na tožbo. Drži, da je toženec na sodišče vložil laično vlogo z dne 4. 6. 2025, ki jo je sodišče prejelo 9. 6. 2025 (list. št. 12). S to vlogo je zaradi zahtevnosti zadeve zaprosil za brezplačno pravno pomoč in priložil soglasje k začetku postopka mediacije, česar sodišče prve stopnje pravilno ni štelo za obrazloženo prerekanje tožbenega zahtevka. V pozivu, naj odgovori na tožbo, z dne 28. 5. 2025, je bil toženec poučen ne samo na možnost vložitve odgovora na tožbo in zakonske posledice, če tega ne bi storil, ampak izrecno tudi, da če bo podal soglasje k začetku mediacije, mora odgovoriti na tožbo, sicer bodo nastopile zakonske posledice, ki jih zakon predvideva za primer, če tožena stranka ne odgovori na tožbo. Toženec zato v pritožbi zmotno meni, da je tožbi nasprotoval s tem, ko je podal soglasje za mediacijo in zaprosil za brezplačno pravno pomoč. Toženčeva vloga z dne 4. 6. 2025 se glede na navedeno ne more šteti kot odgovor na tožbo, saj ne vsebuje navedb, iz katerih bi se dalo razbrati, da toženec nasprotuje tožbenemu zahtevku.

8.Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da toženec v zakonskem roku 8 dni od vročitve tožbe ni podal odgovora na tožbo, saj tudi po oceni pritožbenega sodišča toženčeve vloge z dne 4. 6. 2025 po vsebini ni mogoče obravnavati kot odgovor na tožbo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da odgovor na tožbo ni bil vložen, kar ima ob izpolnjenih ostalih zakonskih pogojih iz prvega odstavka 318. člena ZPP za posledico izdajo zamudnega sklepa, s katerim se v celoti ugodi tožbenemu zahtevku.

9.Neutemeljeni so nadalje tudi pritožbeni očitki, da bi moralo sodišče tožnika pozvati na popravo sklepčnosti tožbe. Sodišče prve stopnje je izpolnjenost pogoja sklepčnosti tožbe ustrezno obrazložilo. Ugotovilo je, da utemeljenost tožbenega zahtevka iz naslova motenja posesti izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, sama zatrjevana dejstva pa potrjujejo tudi predloženi dokazi. Ta dejstva je povzelo tudi v obrazložitvi izpodbijanega sklepa (7. točka obrazložitve), iz katere izhaja, da tožba vsebuje navedbe, da je imel tožnik pred zatrjevanim motenjem mirno posest in oblast nad nepremičnino; da je toženec dne 5. 4. 2025 motil posest tožnika tako, da se je po vstopu na zemljišče grozeče sprehajal po zemljišču, prikorakal do s strani tožnika najetih delavcev, se vanje zagnal z rokami na hrbtu, jim govoril, da tam nimajo kaj početi, da naj odidejo, tako da je morala posredovati tudi policija, isti dan, zvečer ali naslednje jutro, ko tožnika ni bilo, pa ponovno vkorakal na tožnikovo zemljišče, preostanek drevesa sam odžagal in odtujil oziroma odpeljal; da so takšna motilna ravnanja toženca po oceni sodišča zagotovo samovoljna in protipravna ter da sodišče ne dvomi, da ima tožnik ekonomski interes za vložitev tožbe. Glede pravočasnosti tožbe je sodišče prve stopnje v 5. točki obrazložitve ustrezno pojasnilo, da je bila tožba vložena pravočasno znotraj 30-dnevnega roka od nastalega motenja (zatrjevano motilno ravnanje je bilo storjeno 5. 4. 2025, tožba pa je bila vložena 25. 4. 2025). Na zgoraj povzete dejanske ugotovitve je vezano tudi pritožbeno sodišče, vprašanja pravočasnosti pa pritožba vsebinsko tudi ne napada.

10.Zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP). Pritožbene navedbe v zvezi s tem, ali je bil tožnik pred zatrjevanim motenjem sploh mirni posestnik sporne nepremičnine, ali je toženec dne 5. 4. 2025 motil posest tožnika z zatrjevanimi motilnimi ravnanji ipd., po vsebini pomenijo ravno izpodbijanje dejanskega stanja, kar pa v pritožbi zoper zamudno sodbo (sklep) ni dopustno.

11.Niso utemeljene niti pritožbene navedbe glede dokazov, in sicer da tožnik k tožbi ni predložil primopredajnega zapisnika z dne 21. 1. 2025 in da predlagani dokazi ne dokazujejo, da je toženec dne 5. 4. 2025 motil posest tožnika. Ker toženec v danem roku ni podal odgovora na tožbo, se na podlagi drugega odstavka 214. člena ZPP šteje, da s strani tožnika navedena dejstva priznava. Dejstev, ki jih je stranka pred sodiščem med postopkom priznala, ni treba dokazovati (prvi odstavek 214. člena ZPP). Zaradi pasivnosti toženca je tako nastopila fikcija, da toženec priznava tožnikove dejanske navedbe, zato sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni ugotavljalo. Kot podlago zamudnega sklepa je vzelo dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi in ga povzelo v 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Preverilo je, če le-to ni v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik ali z dejstvi, ki so splošno znana, in izdalo sklep, s katerim je ugodilo zahtevku, saj iz tožbeno navedenih dejstev izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (sklepčnost tožbe). Tudi po presoji pritožbenega sodišča so vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe iz prvega odstavka 318. člena ZPP podani.

12.Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilna. Ker ni ugotovilo niti izrecno uveljavljenih niti uradoma upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o stroških:

13.Toženec s pritožbo ni uspel, zato mora na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sam kriti svoje pritožbene stroške. Tožnik do stroškov pritožbenega postopka ni upravičen, saj njegov odgovor na pritožbo ni prispeval k sprejeti odločitvi. Pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP). Zato je pritožbeno sodišče odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške tega pritožbenega postopka.

-------------------------------

1Zoper to točko izreka sklepa ni posebne pritožbe in se lahko izpodbija s pritožbo zoper končno odločbo (sklep iz II. točke izreka).

2Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.

3Prvi odstavek 318. člena ZPP določa, da če tožena stranka v roku iz 277. člena tega zakona ne odgovori na tožbo, izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba), če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor; 2. da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena tega zakona); 3. da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; 4. da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

4O tožbenem zahtevku odloči sodišče s sodbo, v postopku zaradi motenja posesti pa s sklepom (drugi odstavek 128. člena ZPP).

5Rok za odgovor na tožbo in rok za pritožbo v postopkih zaradi motenja posesti je 8 dni (drugi odstavek 428. člena ZPP).