Jedro

Takso je potrebno odmeriti od vrednosti denarnega zahtevka. Le v primeru nedenarnega zahtevka, tožeča stranka sama določi vrednost spornega predmeta.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor tožnika zoper plačilni nalog z dne 4. 11. 2010 zavrnilo.

Zoper sklep je tožnik vložil pravočasno pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep ustrezno spremeni. Navaja, da je sodišče ugovor neutemeljeno zavrnilo. Premoženjsko stanje je manjše od tistega, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, zato je bilo dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče naj vpogleda v zemljiško knjigo in evidenco Uprave RS, s čimer bo ugotovilo, da je premoženjsko stanje tožnika manjše. Prilaga tudi kopijo izjave o premoženjskem stanju. Sodišče prve stopnje, kljub napotilu pritožbenega sodišča, ugovora ni obravnavalo vsebinsko, saj se ni opredelilo do navedb o premoženjskem stanju tožnika. Napačno je uporabilo tudi materialno pravo, to je določbe prvega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v zvezi z določbo četrtega odstavka tega člena. Kršilo pa je tudi določbo četrtega odstavka 324. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), zaradi česar se sklepa ne more preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje ni zagrešilo očitane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Sklep ima razloge o vseh odločilnih dejstvih. Upoštevati je namreč potrebno, da je sklep z dne 7. 6. 2010, s katerim je sodišče prve stopnje odločalo o tožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, že pravnomočen v odločitvi o tem, da se tožnika ne oprosti plačila sodnih taks in da je sodno takso za tožbo dolžan plačati v štirih mesečnih obrokih. Z izpodbijanim sklepom je tako sodišče prve stopnje odločalo o ugovoru tožnika zoper plačilni nalog, v katerem je navajal, da je sodna taksa napačno odmerjena, ker vrednost spornega predmeta ne more biti 700.000,00 EUR, taksa naj se odmeri od vrednosti spornega predmeta 8.000,00 EUR in od vrednosti tožbenega zahtevka 0 EUR.

Pravilno je sodišče prve stopnje pojasnilo, da tožnik, poleg zahtevka, da v zapuščino po pokojni J. G. ne sodi ½ nepremičnine, uveljavlja tudi tožbeni zahtevek na plačilo 700.000,00 EUR, zato je takso potrebno odmeriti od te vrednosti, torej od vrednosti denarnega zahtevka. Le v primeru nedenarnega zahtevka, tožeča stranka sama določi vrednost spornega predmeta (44., 45. člen ZPP; 19. člen ZST-1).

Pravilna in zakonita je torej odločitev sodišča prve stopnje, da se sodna taksa odmeri od zneska 700.000,00 EUR (pri čemer je ravnalo v korist tožnika, saj pri tem ni upoštevalo nedenarnega zahtevka, katerega vrednost je tožnik označil na 50.000,00 EUR). Pravilno in zakonito je tako odmerilo skupno takso v višini 7.125,00 EUR (tarifna številka 1111 tarifnega dela ZST-1). Glede na to, da je bilo tožniku dopuščeno plačilo takse v štirih mesečnih obrokih, je v bil v plačilnem nalogu tožnik pravilno pozvan na plačilo prvega obroka v višini 1.781,25 EUR.

Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).