Jedro

Vendar pa ima pritožba prav, da bi sodišče prve stopnje pri določanju preživnine moralo vzeti v ozir tudi čas, ki ga otroka med stiki preživita pri predlagatelju. Kajti pravilo o porazdelitvi preživninskega bremena vključuje dolžnost sodišča, da pri odmeri preživnine upošteva dejstvo, da ima tisti od staršev, ki mu otroci niso zaupani v varstvo in vzgojo, z otroci, ko so le ti pri njem na stiku, prav tako stroške s kritjem otrokovih potreb.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (v prvem stavku III. točke izreka) delno spremeni tako, da se predlagatelju namesto plačevanja preživnine v znesku 200,00 EUR mesečno za vsakega otroka od 9. 3. 2022 dalje naloži plačevanje preživnine: - za mld. A. A. od 9. 3. 2022 do 30. 6. 2022 v znesku 200,00 EUR mesečno, od 1. 7. 2022 do 31. 8. 2022 v znesku 170,00 EUR mesečno in od 1. 9. 2022 dalje v znesku 150,00 EUR mesečno, - za mld. B. B. od 9. 3. 2022 do 31. 8. 2022 v znesku 125,00 EUR mesečno in od 1. 9. 2022 dalje v znesku 170,00 EUR mesečno.

II. V preostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu se pritožba predlagatelja zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje mld. otroka nepravdnih strank A. A., in B. B., zaupalo v varstvo in vzgojo nasprotni udeleženki (I. točka izreka), določilo stike med mld. otrokoma in predlagateljem (II. točka izreka) in predlagatelju naložilo plačevati preživnino v znesku 200,00 EUR mesečno za vsakega mld. otroka (skupno 400,00 EUR mesečno) od 9. 3. 2022 dalje, in sicer do izdaje sklepa v 15 dneh, glede bodočih obveznosti pa do vsakega 20. dne v mesecu za tekoči mesec (III. točka izreka).

2. Zoper določitev sodišča o višini preživnine (prvi stavek III. točke izreka navedenega sklepa) je predlagatelj (oče mld. otrok) dne 16. 8. 2022 vložil pravočasno pritožbo. Sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je sodišče prve stopnje previsoko ocenilo potrebe otrok in premalo upoštevalo njegove pridobitne zmožnosti. Predlagatelj izpostavlja, da oskrbnina za vrtec za mld. A. A. ne znaša 160,00 EUR mesečno, saj je mld. A. A. letos dopolnil 5 let, oskrbnino za vrtec v tej višini pa plačujejo starši za jasli, to je za otroke v starosti od 1 do 3 let. Mld. B. B. je stara 2 leti in vrtca ne obiskuje, zato je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko je zanjo upoštevalo pavšalni znesek vrtca v znesku 160,00 EUR mesečno. Nadalje mld. A. A. od 1. 9. 2022 vrtca ne obiskuje več, strošek šolskih potreb in prehrane pa vsekakor ne bo znašal 160,00 EUR mesečno, temveč kvečjemu 50,00 EUR mesečno. Glede na navedeno je sodišče napačno ugotovilo skupno višino dejanskih stroškov za preživljanje mld. otrok. Predlagatelj v tej zvezi izpostavlja, da njegov mesečni prihodek znaša 1.088,10 EUR, medtem ko prihodek nasprotne udeleženke znaša 1.385,81 EUR mesečno, kar pomeni, da ima nasprotna udeleženka za približno 23 % višje prihodke od predlagatelja. Sodišče tako pri določitvi preživnine ni upoštevalo zneska, ki mora predlagatelju ostati za minimalno preživetje, saj sam težko shaja z zneskom 600,00 EUR mesečno. Poleg tega pa bosta v skladu z II. točko izreka izpodbijanega sklepa mld. otroka med stiki z njim preživela vsaj eno tretjino časa, in sicer 10 dni mesečno, kar bi sodišče tudi moralo upoštevati pri odmeri preživnine. Glede na navedeno predlagatelj v pritožbi predlaga sodišču, da je dolžan od 9. 3. 2022 plačevati preživnino za mld. sina v znesku 150,00 EUR mesečno, za mld. hči pa 125,00 EUR mesečno. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v III. točki izreka spremeni, tako da predlogu predlagatelja v celoti ugodi, podrejeno pa, da sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo. Stroškov pritožbenega postopka ne priglaša. 3. Nasprotna udeleženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1).

6. Sodišče druge stopnje po pregledu zadeve ugotavlja, da je sodišče prve stopnje iz ugotovljenih dejstev nepravilno sklepalo na obstoj drugih dejstev, sklep pa se opira na ta dejstva, prav tako pa je zmotno uporabilo materialno pravo (4. in 5. alineja 358. člena v zvezi s 366. členom ZPP), kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

7. Materialnopravno podlago za določitev preživnine predstavljajo določbe Družinskega zakonika (DZ). V skladu z določbo prvega odstavka 183. člena ZD morajo starši preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Višina preživnine se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezancev (189. člen DZ). Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja (prvi odstavek 190. člena DZ). V skladu z drugim odstavkom istega člena mora preživnina zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb.

8. Sodna praksa tolmači določbo 189. člena DZ v smislu, da morata starša praviloma prispevati k preživljanju svojih otrok v istem deležu od svojih prejemkov,1 pri čemer se med prejemki staršev ne upoštevajo niti otroški dodatki2 niti regres za prevoz na delo in prehrano na delu.3 Navedeno pravilo ima več korektivov. Prvič, pri porazdelitvi preživnine med oba starša sodišče upošteva tudi dejstvo, na koga odpade pretežno breme vzgoje in skrbi za otroka, kar pomeni, da ga je treba finančno ovrednotiti in mora biti na tem staršu manjše breme skrbi za preživljanje otroka.4 Drugič, pri odmeri preživnine se upošteva tudi dejstvo, da ima tisti od staršev, ki mu otroci niso zaupani v varstvo in vzgojo in plačuje preživnino, z otroki v času, ko so le ti pri njem na stiku, prav tako stroške s kritjem otrokovih potreb.5 In tretjič, sodna praksa pri določanju preživnine upošteva nizke prejemke enega od staršev, zato je pri odmeri preživnine treba vzeti v ozir tudi dejstvo, da lahko enega od staršev preživninska obveznost nesorazmerno obremenjuje v primerjavi z drugim, če mu po odštetju zneska, ki ga mora prispevati za zadovoljitev potreb skupnih otrok, ostane bistveno manj denarja za lastno preživljanje kot drugemu staršu.6

9. Pregled zadeve pokaže, da je bila med udeležencema postopka sporna tako višina potreb skupnih mladoletnih otrok (5-letnega A. A. in 2-letne B. B.) kakor tudi materialne in pridobitne zmožnosti obeh staršev. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o določitvi preživnine v višini 200,00 EUR za vsakega otroka utemeljilo s tem, da mesečni stroški za vsakega otroka znašajo 400,00 EUR mesečno, da predlagatelj zasluži povprečno 1.088,00 EUR mesečno neto plače, kar skupaj z regresom za prevoz na delo in malico znese 1.385,81 EUR, nasprotna udeleženka pa povprečno 1.288,00 EUR mesečne plače ter otroške dodatke v višini 77,98 EUR, ter upoštevalo, da sta mld. otroka zaupana v vzgojo in varstvo materi, na kateri je večje breme vzgoje in varstva otrok, zato je odločilo, da je predlagatelj kljub nižjim dohodkom od nasprotne udeleženke dolžan kriti potrebe obeh mladoletnih otrok v istem obsegu kot nasprotna udeleženka.

10. Pritožba graja ugotovitve sodišča prve stopnje glede obsega potreb otrok, in sicer, da so stroški otrok ocenjeni previsoko, zlasti višina oskrbnine za vrtec v znesku 160,00 EUR mesečno. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je znašala oskrbnina za vrtec za 5-letnega A. A., ki gre septembra v šolo, 160,00 EUR mesečno, in da bo približno toliko znašala oskrbnina za vrtec za 2-letno B. B., ki bo šla letos v vrtec. Predlagatelj je v svoji prvi pripravljalni vlogi z dne 23.3.2022 sam zatrjeval, da ocenjuje stroške vrtca za mld. 5-letnega A. A. na 185,00 EUR mesečno, nasprotna udeleženka pa je na prvem naroku za glavno obravnavo navajala (predlagatelj pa te navedbe ni prerekal), da znaša oskrbnina za vrtec 160,00 EUR mesečno. Glede na to, da se neprerekana dejstva štejejo za resnična (214. člen ZPP), je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je znašala oskrbnina za vrtec za mld. A. A. 160,00 EUR mesečno. Prav tako je glede na navedeno razumna in prepričljiva ocena sodišča prve stopnje, da bodo, ko bo šla letos v vrtec, približno toliko znašali stroški oskrbnine za vrtec za mld. B. B. Nadalje, tudi dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje o ostalih mesečnih stroških otrok (stroški prehrane v znesku 150 EUR, oblačil in obutve 170,00 EUR, higiene 20,00 EUR mesečno za posameznega otroka), kot izhajajo iz 11. in 12. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, so prepričljive in izkustveno sprejemljive. Zato je pritožbeno zavzemanje, da bi glede ugotavljanja potreb otrok sodišče moralo izvesti dokaz z listinami (pridobiti položnice za vrtec, račune za prehrano ipd.) neutemeljeno. Prav tako je neutemeljena pritožbena graja, da bi moralo sodišče prve stopnje pridobiti plačilne liste obeh udeležencev postopka, saj je navedeno tekom postopka že storilo (glej l.št. 23 in 24 sodnega spisa), na podlagi teh listin pa pravilno ugotovilo prihodke obeh udeleženec postopka.

11. Pritožba pa ima prav, da so potrebe mld. B. B. od 9. 3. 2022 do 31. 8. 2022 nepravilno ugotovljene. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz 10. točke izpodbijanega sklepa izhaja dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje (ki je pritožbeno nesporna), da gre mld. B. B. šele letos v vrtec, zato sodišče prve stopnje v 12. točki obrazložitve pred 1. 9. 2022, ko gre mld. B. B. v vrtec, zanjo ne bi smelo upoštevati stroška vrtca v višini 160,00 EUR (12. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). To pomeni, da v obdobju od 9. 3. 2022 do 31. 8. 2022 potrebe mld. B. B. niso znašale 400,00 EUR mesečno, kot je napačno ugotovilo sodišče prve stopnje, temveč 160,00 EUR mesečno manj, t.j. 240,00 EUR mesečno.

12. Pritožba nadalje utemeljeno graja ugotovitev sodišča prve stopnje, da bodo okoli 160,00 EUR znašali stroški šolskih potrebščin, šolske prehrane in obšolskih dejavnosti za mld. A. A., ki gre septembra 2022 v šolo. Po eni strani iz podatkov spisa ne izhaja, da bi mld. A. A. obiskoval kakšne obšolske dejavnosti ali da jih namerava tekom šolanja obiskovati, po drugi strani pa je ugotovitev sodišča prve stopnje, da bodo okoli 160,00 EUR znašali stroški šolskih potrebščin, šolske prehrane in obšolskih dejavnosti za mld. A. A., v nasprotju s splošno znanim dejstvom, da so stroški šolske prehrane in potrebščin precej nižji od stroškov oskrbnine v vrtcu. Po oceni sodišča druge stopnje stroški šolske prehrane in potrebščin znašajo okoli 70,00 EUR mesečno (ne pa 160,00 EUR mesečno, kot je napačno ugotovilo sodišče prve stopnje). To pomeni, da po 1. 9. 2022 potrebe mld. A. A. ne bodo znašale 400,00 EUR mesečno, temveč 90,00 EUR manj, t.j. 240,00 EUR mesečno.

13. Sodišče prve stopnje je sicer (v 15. točki obrazložitve) pri določanju višine preživnine ustrezno vzelo v ozir, da sta otroka zaupana v vzgojo in varstvo materi, zato je na njej večje breme in je to upoštevalo pri določanju preživnine na ta način, da je odločilo, da je predlagatelj kljub cca. 200,00 EUR nižjim mesečnim prihodkom od nasprotne udeleženke dolžan kriti potrebe obeh mladoletnih otrok v istem obsegu kot nasprotna udeleženka. Vendar pa ima pritožba prav, da bi sodišče prve stopnje pri določanju preživnine moralo vzeti v ozir tudi čas, ki ga otroka med stiki preživita pri predlagatelju. Kajti pravilo o porazdelitvi preživninskega bremena vključuje dolžnost sodišča, da pri odmeri preživnine upošteva dejstvo, da ima tisti od staršev, ki mu otroci niso zaupani v varstvo in vzgojo, z otroci, ko so le ti pri njem na stiku, prav tako stroške s kritjem otrokovih potreb.7 Predlagatelj v pritožbi navaja, da bi sodišče prve stopnje pri odmeri preživnine moralo upoštevati, da bosta mld. otroka pri njem preživela 10 dni na mesec in bo imel v tem času izdatke zanju. Sodišče druge stopnje po vpogledu v II. točko izreka izpodbijanega sklepa sicer ugotavlja, da ta pritožbena navedba ne drži povsem, saj bosta otroka pri njem preživela dobre 4 dni mesečno (vsak drugi vikend od 16.00 ure v petek do 18.00 ure v nedeljo in vsako drugo sredo med 16.00 in 19.00 uro), k čemur je treba prišteti še dneve med prazniki in počitnicami, ki jih bosta otroka preživela pri njem (skupno 24-25 dni letno, kar na mesečni ravni znese približno 2 dni), skupno torej okoli 6 dni mesečno.8 Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da znašajo stroške prehrane za vsakega otroka 150,00 EUR mesečno (12. točka obrazložitve), in glede na obseg trajanja stikov v predmetni zadevi (okoli 6 dni mesečno), pritožbeno sodišče ocenjuje, da bo imel predlagatelj med stiki z vsakim od otrok 30,00 EUR stroškov, ki jih bo sam kril. Zato je ta znesek treba upoštevati pri določitvi preživnine.

14. Na podlagi navedenega je predlagatelj glede na potrebe mld. A. A., ki pred 1. 9. 2022 znašajo 400,00 EUR mesečno, od 9. 3. 2022 do 31. 8. 2022 dolžan prispevati zanj polovico navedenega zneska (200,00 EUR) mesečno. Ker iz podatkov spisa ne izhaja, da bi se pred izdajo izpodbijanega sklepa (27. 6. 2022) stiki redno izvajali, je sodišče druge stopnje od zneska 200,00 EUR odštelo 30,00 EUR stroškov (za prehrano), ki nastajajo med stiki, šele od julija 2022 dalje. To pomeni, da je predlagatelj dolžan od 9. 3. 2022 do 30. 6. 2022 dolžan plačevati preživnino za mld. A. A. v znesku 200,00 EUR mesečno, od 1. 7. 2022 do 31. 8. 2022 pa preživnino v znesku 170,00 EUR (200,00 EUR – 30,00 EUR) mesečno. Predlagatelj bi bil glede na potrebe mld. A. A., ki od 1. 9. 2022, ko hodi v šolo, znašajo 310,00 EUR mesečno, dolžan zanj plačevati polovico tega zneska (155,00 EUR), od te polovice pa bi bilo treba odšteti 30,00 EUR stroškov (za prehrano), ki nastajajo med stiki. Vendar je v pritožbi izpodbijal odločitev sodišča prve stopnje le v delu, kjer preživnina za mld. A. A. presega 150,00 EUR, zato je sodišče druge stopnje zgolj v izpodbijanem obsegu spremenilo sklep sodišča prve stopnje in predlagatelju naložilo plačilo preživnine za mld. A. A. od 1. 9. 2022 dalje v znesku 150,00 EUR mesečno.

15. Predlagatelj bi bil glede na potrebe mld. B. B., ki pred 1. 9. 2022 znašajo 240,00 EUR mesečno, do 31. 8. 2022 dolžan prispevati zanjo polovico navedenega zneska (120,00 EUR) mesečno. Vendar je v pritožbi izpodbijal odločitev sodišča prve stopnje le v delu, kjer preživnina za mld. B. B. presega 125,00 EUR, zato je sodišče druge stopnje zgolj v izpodbijanem obsegu spremenilo sklep sodišča prve stopnje in predlagatelju naložilo plačilo preživnine od 9 .3. 2022 do 31. 8. 2022 v znesku 125,00 EUR mesečno. Ker od 1. 9. 2022, ko gre mld. B. B. vrtec, njene potrebe znašajo 400,00 EUR mesečno, je predlagatelj dolžan kriti polovico tega zneska (200,00 EUR), od te polovice pa je še treba odšteti 30,00 EUR stroškov (za prehrano), ki nastajajo med stiki in jih krije sam, kar pomeni, da je od 1. 9. 2022 dalje dolžan plačevati preživnino za mld. B. B. v znesku 170,00 EUR (200,00 EUR – 30,00 EUR) mesečno.

16. Glede na višino predlagateljeve mesečne neto plače (1.088,00 EUR mesečno) odmerjena preživnina (približno 320,00 EUR mesečno za oba otroka) predstavlja znesek, ki ga bo predlagatelj, glede na svoj dohodek, še zmogel nositi, saj mu bo po poplačilu preživninskih obveznosti ostalo 763,00 EUR oziroma 793,00 EUR (v obdobju od marca do avgusta 2022) oziroma 768,00 EUR od septembra 2022 dalje. Tako se izkaže za neutemeljeno predlagateljeva pritožbena graja, da mu bo po izplačilu preživnine (200,00 EUR za vsakega otroka) ostalo le okoli 600,00 EUR mesečno.

17. Glede na navedeno je bilo treba predlagateljevi pritožbi delno ugoditi in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 glede odločitve o preživnini spremeniti, tako kot to izhaja iz izreka te odločbe. V preostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu je bilo treba njegovo pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

18. Pritožnik pritožbenih stroškov ni priglasil, zato je odločitev o njih odpadla.

1 Glej na primer VSL sklep IV Cp 1012/2022 z dne 18.08.2022, VSL sodba IV Cp 425/2021 z dne 20.08.2021, kjer je zavzeto stališče, da vsak od staršev prispeva za preživljanje skupnih otrok v istem odstotku od svojih pridobitnih zmožnosti. Glej tudi VSL sklep IV Cp 528/2022 z dne 17.05.2022. 2 VSRS sodba II Ips 186/2014 z dne 25. 9. 2014. 3 VSL sklep I Cp 2773/2012 z dne 24. 12. 2012. 4 VSRS sklep II Ips 343/2017 z dne 26. 4. 2018, Barbara Novak, Komentar Družinskega zakonika, Uradni list RS, Ljubljana 2019, str. 638. 5 VSRS sklep II Ips 343/2017 z dne 26. 4. 2018, VSL sodba IV Cp 425/2021 z dne 20.08.2021, VSL sklep IV Cp 227/2022 z dne 09.08.2022. 6 VSL sodba IV Cp 388/2016 z dne 30. 3. 2016. 7 VSRS sklep II Ips 343/2017 z dne 26. 4. 2018. V navedeni primerljivi zadevi je imel preživninski zavezanec stike s hčerkama med tednom dvakrat po dve uri popoldan in dva vikenda na mesec ter polovico počitnic oziroma praznikov. Glej tudi VSL sklep IV Cp 227/2022 z dne 09.08.2022. 8 Glede stikov je sodišče prve stopnje v II. točki izreka določilo, da le-ti izvajajo vsak drugi vikend od petka od 16.00 ure do nedelje do 18.00 ure, v tednu, ko sta mld. otroka čez vikend pri nasprotni udeleženki, pa stiki potekajo v sredo med 16.00 in 19.00 uro; med poletnimi počitnicami sta mld. otroka dva tedna pri predlagatelju, prav tako pa na določene praznike (1. 1., 8. 2., velikonočni ponedeljek, 27. 4., 1. 5., 25. 6., 15. 8., 31. 10, 25. 12., 26. 12. in izmenično na rojstne dneve otrok.