Jedro

Nezakonitosti izpodbijane inšpekcijske odločbe ni mogoče utemeljiti s predpisom, ki je bil uveljavljen po njeni izdaji. Morebitna "zakonitost" obravnavane gradnje glede na nove predpise bi imela, enako kot pridobljeno gradbeno dovoljenje, lahko vpliv le na morebitni izvršilni postopek.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo tožniku izrekla inšpekcijske ukrepe zaradi nelegalne gradnje koritastega silosa (tlorisnih dimenzij 26,30 m x 5,30 m) na zemljišču s parc. št. 963/1 k. o. ... Naložila mu je, da takoj po vročitvi odločbe ustavi gradnjo tega objekta (1. točka izreka), da ga do 7. 6. 2013 odstrani in vzpostavi prejšnje stanje (2. točka), sicer se bo začel postopek izvršbe, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo (3. točka). Za nelegalno gradnjo so bile izrečene prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1, 4. točka), toženka pa je še navedla, da stroškov postopka ni (5. točka) in da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (6. točka).

Iz obrazložitve je razvidno, da je bil obravnavani objekt ob prvem inšpekcijskem pregledu 20. 4. 2012 še v gradnji, v času kontrolnega pregleda 15. 5. 2012 pa je bil že dograjen in v uporabi. Tožnik je na zaslišanju med drugim pojasnil, da bo ustrezno upravno dovoljenje pridobil takoj, ko bo to omogočal občinski prostorski načrt (v nadaljevanju OPN). Ker tožnik kot investitor navedene gradnje v nasprotju s prvim odstavkom 3. člena ZGO-1 ni pridobil gradbenega dovoljenja, gre za nelegalno gradnjo, za katero se izrečejo ukrepi iz 152. člena ZGO-1. Drugostopenjski upravni organ je tožnikovo pritožbo zavrnil. Med drugim je pojasnil, da obravnavanega objekta glede na Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (v nadaljevanju Uredba), ni mogoče uvrstiti med enostavne objekte, temveč med nezahtevne, zato bi tožnik zanj moral pridobiti gradbeno dovoljene.

Tožnik navedeni odločbi o izrečenih inšpekcijskih ukrepih nasprotuje. Meni, da je prva točka izreka v nasprotju z obrazložitvijo, saj je inšpektorica ugotovila, da je gradnja že dokončana in da je silos v uporabi. Navaja, da je zemljišče, na katerem stoji silos, po pomoti zajeto v območju, v katerem ni dovoljena gradnja kmetijsko gozdarskih objektov. Sklicuje se na izjavo Občine Šenčur, da bo že v tem letu OPN spremenjen tako, da bo lahko pridobil vsa potrebna dovoljenja. Pojasnjuje, da je silos moral zgraditi zaradi ekonomske nuje in da ni bil seznanjen z napako pri sprejemanju OPN. Meni, da mora sodišče pri odločanju upoštevati Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13), saj da obravnavana gradnja glede na določbe te uredbe ni več nezakonita. Navaja še, da bi mu z rušenjem silosa nastala nenadomestljiva škoda, ker silos zaradi ukvarjanja z živinorejo nujno potrebuje. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja (12.1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). V primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna (152. člen ZGO-1).

Glede na navedeno zakonsko podlago za ukrepanje gradbenega inšpektorja in ker ni sporno, da za gradnjo ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, se sodišče v celoti strinja z razlogi prvostopenjske odločbe, potrjene z razlogi drugostopenjske, s katerimi je utemeljeno, da bi moral tožnik kot investitor spornega objekta (koritastega silosa) na zemljišču s parc. št. 963/1 k. o. ... razpolagati z gradbenim dovoljenjem že na podlagi predpisov, veljavnih v času gradnje, v zadevi pa tudi niso izpolnjeni pogoji iz Uredbe za gradnjo brez gradbenega dovoljenja, zaradi česar gre za nelegalno gradnjo. Sodišče se na te razloge sklicuje in jih ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Glede na tožbene navedbe še dodaja: Neutemeljen je tožbeni očitek o nezakonitosti odrejene ustavitve gradnje. Navedeni izrek je namreč v skladu s 152. členom ZGO-1, ki ne določa različnih inšpekcijskih ukrepov glede na to, ali se nelegalna gradnja še izvaja ali pa je objekt že zgrajen. Poleg tega odrejena ustavitev gradnje ne pomeni le ustavitve nedokončane gradnje, ampak tudi prepoved morebitnih nadaljnjih posegov na spornem objektu. Zato v konkretnem primeru dejstvo, da se gradbena dela na objektu ne izvajajo več, ne vpliva na zakonitost izpodbijane odločbe.

Za presojo v tej zadevi tudi ni pomembno, zakaj gradnja ne izpolnjuje pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja, saj je pravno odločilno le, da investitor pred začetkom del ni imel gradbenega dovoljenja in ne zakaj ga ni imel. Zato na drugačno odločitev ne bi vplivalo niti, če bi gradnja izpolnjevala pogoje. Morebiti kasneje pridobljeno gradbeno dovoljenje (po domnevni spremembi OPN) bo zato imelo vpliv le na morebitni izvršilni postopek.

Nezakonitosti izpodbijane inšpekcijske odločbe tudi ni mogoče utemeljiti s predpisom, ki je bil uveljavljen po njeni izdaji. Morebitna „zakonitost“ obravnavane gradnje glede na nove predpise bi imela, enako kot pridobljeno gradbeno dovoljenje, lahko vpliv le na morebitni izvršilni postopek. V tem postopku pa tožnik niti ne navaja, zakaj naj bi bil obravnavni objekt uvrščen med enostavne objekte, katerih gradnja je v skladu 3.a členom ZGO-1 dovoljena brez gradbenega dovoljenja.

Ker na odločitev v zadevi ne morejo vplivati niti ostale tožbene navedbe, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1). Odločitev je sprejelo na seji, v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj predlagana dejstva in dokazi niso pomembni za odločitev.