Jedro

Toženka je svojo odločitev oprla na podatek, ki ga je pridobila od Klirinško depotne družbe d.d., in je bil drugačen od tožnikovih navedb v vlogi. Iz izpodbijane odločbe in priloženih upravnih spisov pa ne izhaja, da bi s tem podatkom seznanila tudi tožnika in mu omogočila, da se o njem izjavi. To pomeni, da je bistveno kršila določbe postopka.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1219/2013 z dne 9. 10. 2013 odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 427,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

S prvo točko izreka izpodbijane odločbe je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. III P 2469/2010 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka, z drugo točko izreka izpodbijane odločbe pa je odločila, da tožnik ne more vložiti nove prošnje za dodelitev BPP nadaljnjih šest mesecev od dne 9. 10. 2013 dalje.

Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnik v svoji vlogi izjavil, da ni lastnik vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb, iz podatkov Klirinško depotne družbe d.d. z dne 16. 5. 2013, ki jih je toženka pridobila po uradni dolžnosti pa izhaja, da je lastnik 92 vrednostnih papirjev ..., mešani sklad. Ker je tožnik v svoji prošnji navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju, kar po petem odstavku 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) izključuje njegovo pravico do brezplačne pravne pomoči, je toženka sprejela izpodbijano odločitev.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je bila izpodbijana odločba izdana preuranjeno, ker mu ni bilo omogočeno, da se izjavi o „gradivu“, ki ga je toženka pridobila po uradni dolžnosti. Prav tako mu ni omogočila udeležbe v postopku odločanja in ga ni zaslišala, niti ga ni pozvala na dopolnitev njegove prošnje. Posledično je napačno ugotovila tudi dejansko stanje. Dodaja, da zaradi slabega premoženjskega stanja ne more zagotoviti sredstev za plačilo izvedenca medicinske stroke. Zato prvenstveno naproša sodišče, da mu dodeli BPP zgolj v obsegu plačila stroškov za izvedenca medicinske stroke v višini 800 EUR, kar mu je bilo naloženo v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. III P 2469/2010. Predlaga, naj sodišče po opravljeni glavni obravnavi izpodbijano odločbo odpravi, tožniku pa prizna pravico do BPP v obsegu plačila stroškov postopka za izvedenca medicinske stroke v višini 800 EUR v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. III P 2469/2010 in povrnitev stroškov postopka. Hkrati predlaga tudi oprostitev plačila sodnih taks.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Izpodbijana odločba temelji na petem odstavku 20. člena ZBPP, ki določa, da če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka tega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za BPP o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP. Toženka je zavrnila tožnikovo prošnjo za BPP, ker je ugotovila, da je tožnik v vlogi navedel neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju.

Tožnik ugotovitev toženke o teh dejstvih ne izpodbija po vsebini, temveč zatrjuje, da mu ni bila dana možnost, da se o njih izjavi.

Po prvem odstavku Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki se v postopkih za dodelitev BPP v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP uporablja v primerih, če ta zakon ne določa drugače, je treba stranki pred izdajo odločbe dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe, po tretjem odstavku istega člena pa organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom.

Toženka je svojo odločitev oprla na podatek, ki ga je pridobila od Klirinško depotne družbe d.d., in je bil drugačen od tožnikovih navedb v vlogi. Iz izpodbijane odločbe in priloženih upravnih spisov pa ne izhaja, da bi s tem podatkom seznanila tudi tožnika in mu omogočila, da se o njem izjavi. To pomeni, da je bistveno kršila določbe postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). V obravnavanem primeru, ko je bil postopek uveden na zahtevo stranke, dejansko stanje, ugotovljeno po uradnih podatkih, ki jih ima organ, pa se ne sklada z dejanskim stanjem, ki ga je navedla v svoji zahtevi, tudi ne pride v poštev druga točka prvega odstavka 144. člena ZUP, ki določa, da lahko organ po skrajšanem postopku takoj odloči o zadevi, če se da stanje stvari ugotoviti na podlagi podatkov, ki jih ima organ, in samo zato ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi. Navedena določba se namreč nanaša zgolj na situacijo, ko zaslišanje strank ni potrebno zaradi zavarovanja njenih pravic ali pravnih koristi, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.

Ker je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo morala toženka tožniku dati možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Tožnik je sicer predlagal, naj sodišče samo odloči o stvari, vendar v obravnavanem primeru, ko je ugotovljena bistvena kršitev določb postopka, narava stvari tega ne dopušča, tožnik pa ne navaja, da bi mu odprava izpodbijane odločbe in novi postopek pri pristojnem organu prizadela težko popravljivo škodo.

Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 350,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22% DDV, torej za 77 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).

Ker se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) taksa v postopkih odločanja o dodelitvi BPP ne plačuje, sodišče ni odločalo o taksni oprostitvi.