Jedro

Dolžnik ne more v izvršilnem postopku uspešno ugovarjati izvršljivosti odločbe zaradi nepravnomočnosti, če pred tem v pravdnem postopku ni predlagal razveljavitev klavzule o pravnomočnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

S sklepom o izvršbi z dne 20.1.1994 je prvo sodišče dovolilo prisilno izselitev dolžnice iz garsonjere v L. 4 ter je dne 16.2.1994 izvršilo to deložecijo. Ugovor dolžnice zoper omenjeni sklep je prvo sodišče zavrnilo z izpodbijanim sklepom z dne 16.2.1994. Dolžnica se pritožuje zoper sklep o zavrnitvi ugovora, s katerim je uveljavljala dejstvo, da je bila izvršba dovoljena in opravljena preden je bil dolžnici oziroma njenemu zastopniku vročena sodba sodišča druge stopnje z dne 15.12.1992, opr.št. I Cp ..... Izvršilni naslov zato ni bil izvršljiv. Parafa na povratnici v sodnem spisu I P ..... z dne 18.1.1994 ne pripada odvetniku dolžnice, niti nikomur iz njegove pisarne, kar bi moralo izvršilno sodišče preveriti s strankama na naroku in se ne bi smelo zadovoljiti z uradnim zaznamkom, ki je v spisu. Dolžnica zato predlaga višjemu sodišču, da naj izpodbijani sklep razveljavi in ugodi ugovoru, ter naj izvršbo kot nedopustno zavrne.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Sklep o izvršbi lahko izpodbija dolžnik z ugovorom tudi v primeru, ko sodba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi še ni izvršljiva (3. točka 50. člena Zakona o izvršilnem postopku, ZIP Ur.

l. SFRJ št. 20/78 do 27/90), kar je očitno razlog, ki preprečuje izvršbo, na katerega se sklicuje dolžnica. Sodba je namreč izvršljiva, če je postala pravnomočna in če je potekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti (1. odstavek 18. člena ZIP).

Na podlagi podatkov v spisu opr.št. I P ..... iz katerega izvira izvršilni naslov, je mogoče sklepati, da je prejel odvetnik dolžnice sklep sodišča druge stopnje, na podlagi katerega je postala sodba pravnomočna, dne 18.1.1993, ter da je potekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžničine obveznosti, preden je bila s sklepom z dne 20.1.1994 dovoljena izvršba. Dolžnik tudi ne trdi, da bi predlagala razveljavitev klavzule pravnomočnosti v pravdnem postopku (čl. 36 ZIP). Sodišče druge stopnje zato soglaša z izpodbijanim sklepom o zavrnitvi ugovora dolžnice, da niso podani razlogi, ki preprečujejo izvršbo. Za uveljavljanje pravice dolžnice v predmetnem izvršilnem postopku pa tudi ni podan pravni interes dolžnice, odkar je bila izvršba z deložacijo končana, saj dolžnica niti ne navaja razlogov za nasprotno izvršbo, oziroma takih, s katerim bi mogla v morebitni pravdi zahtevati vrnitev stanovanja, temveč se le sklicuje na prenagljeno dovolitev izvršbe iz formalnih razlogov.

Sodišče druge stopnje je spoznalo, da niso podani razlogi, iz katerih se sklep lahko izpodbije, zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 380. člena ZPP in 14. člen ZIP).