Jedro

V izvršilnem postopku, ki se vodi na podlagi izvršilnega naslova, ni možno uveljavljati t.i. procesnega pobotanja po določilih ZPP, pač pa je možen materialnopravni oz. predpravdni pobot vzajemnih terjatev v smislu določb 336. do 343. čl. ZOR. V primeru pobotanja dveh judikatnih terjatev pobot učinkuje samo od tistega dne dalje, ko ga je dolžnik uveljavil, torej od dneva vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi.

Izrek

Ugovoru se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se predlog za izvršbo zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo zaradi izterjave terjatve 120.469,30 SIT s pripadki. Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da ima zoper upnike po istem izvršilnem naslovu nasprotno terjatev v znesku 200.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 23.8.1994 do plačila in stroške v višini 43.223,70 SIT, kar uveljavlja v pobot. Ugovor je bil v skladu z določili 57. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) poslan pooblaščencu upnikov, ki nanj ni odgovoril. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnikov ugovor neutemeljen glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ in ga po 3. odst. 58. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor je utemeljen. Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi dokaze za tako zatrjevana dejstva, v nasprotnem primeru se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Omenjeno določilo je potrebno razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 1. odst. 55. čl. ZIZ. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik smiselno uveljavlja ugovorni razlog iz 8. točke 1. odst. 55. čl. ZIZ - terjatev je prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. Eden od načinov prenehanja terjatev je tudi pobotanje, vendar je treba opozoriti, da v izvršilnem postopku, ki se vodi na podlagi izvršilnega naslova, ni možno uveljavljati t.i. procesnega pobotanja po določilih Zakona o pravdnem postopku - ZPP (prim. 3. odst. 337. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), pač pa je možen materialnopravni oz. predpravdni pobot vzajemnih terjatev v smislu določb 336. do 343. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR. Do pobotanja ne pride s samim stekom pogojev za pobot, temveč šele, ko ena stranka drugi izjavi, da pobotava nasproti stoječi si terjatvi (1. odst. 337. čl. ZOR), pri čemer ZOR nima določb, ki bi dolžnika kakor koli omejevale glede časa, v katerem lahko uveljavlja upnikovi terjatvi v pobot svojo nasprotno terjatev. V konkretni situaciji pa je potrebno upoštevati tudi pravila o mejah pravnomočnosti, saj obe stranki razpolagata z judikatnima terjatvama. Učinki pravnomočnosti se nanašajo tudi na tek zamudnih obresti od prisojene glavnice judikatne terjatve, zato se nasproti stoječi si terjatvi s tekom časa spreminjata (kar je še posebej očitno v konkretnem primeru, ko ima upnik neobrestovano terjatev, medtem ko se dolžnikova v pobot ugovarjana terjatev obrestuje). Zato v primeru pobotanja dveh judikatnih terjatev pobot učinkuje šele od tistega dne, ko ga je dolžnik uveljavil, torej od dne vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi. Dolžnik višini upnikove terjatve ni ugovarjal. Ker upnik na prejeti ugovor dolžnika (povratnica z dne 1.2.2001, pripeta k list. št. 7) ni odgovoril, sodišče druge stopnje glede na določilo 1. odst. 58. čl. ZIZ šteje, da dolžnikova v pobot uveljavljana terjatev obstoji v višini, navedeni v ugovoru. Ker dolžnik v pobot uveljavlja glavnico, obresti in stroške, je sodišče druge stopnje glede na določila 313. čl. v zvezi s 343. čl. ZOR z upnikovo (neobrestovano) terjatvijo 120.469,30 SIT najprej pobotalo dolžnikove stroške v višini 43.223,70 SIT, v nadaljevanju pa s pomočjo standardnega računalniškega programa, ki je v rabi pri sodišču, izračunalo zakonite zamudne obresti od zneska 200.000,00 SIT od dne 23.8.1994 do dne, ko je nastopilo pobotanje, to je do vložitve ugovora dne 4.1.2001. Iz obračuna zamudnih obresti z dne 10.5.2001, ki je sestavni del tega sklepa, je razvidno, da samo natekle zamudne obresti dolžnikove v pobot uveljavljane terjatve znašajo 741.760,92 SIT, zato je evidentno, da je upnikova glavnična terjatev dne 4.1.2001 v celoti ugasnila zaradi pobota z dolžnikovo terjatvijo. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 3. odst. 58. čl. ZIZ dolžnikovemu ugovoru ugodilo glede glavnice upnikove terjatve. Kot je bilo že pojasnjeno, je upnikova judikatna terjatev vsled materialnopravnega oz. izvenprocesnega pobota ugasnila šele z vložitvijo dolžnikovega ugovora. Tudi pobot je eden od načinov (vzajemne) izpolnitve obveznosti, torej je dolžnik upnikovo terjatev izpolnil šele s podanjem pobotne izjave v ugovoru. Ker dolžnik svoje obveznosti ni izpolnil pred vložitvijo predloga za izvršbo, je bil slednji potreben za izterjavo upnikove terjatve, zato je upnik upravičen do povrnitve stroškov izvršilnega predloga, odmerjenih v drugi točki sklepa o izvršbi. Ker pa dolžnikova v pobot uveljavljana terjatev skupaj z obrestmi presega tudi upnikov stroškovni zahtevek, je vsled pobota ugasnila tudi upnikova terjatev za izvršilne stroške v znesku 6.826,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 19.12.2000 do dne 4.1.2001, zato je sodišče druge stopnje sklep o izvršbi razveljavilo v celoti ter predlog za izvršbo zavrnilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.