Jedro

V obravnavani zadevi je odločilno, da je vprašanje obstoja tožničinih terjatev, ki jih uveljavlja v postopkih P 87/2022 in P 594/2020 pred hrvaškim sodiščem, predhodno vprašanje le za odločitev o podrednem tožbenem zahtevku (paulijanska tožba), ne pa tudi za odločitev o primarnem tožbenem zahtevku (izbrisna tožba), zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predlagane prekinitve postopka pravilna že iz tega razloga (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo tožničin predlog za prekinitev postopka do pravnomočne odločitve v postopkih, ki tečeta pred Občinskim sodiščem v Novem Zagrebu pod opr. št. P 87/2022 in opr. št. P 594/2020.

2. Tožnica zoper sklep sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi tožničinemu predlogu za prekinitev postopka in postopek prekine do pravnomočne odločitve v postopkih, ki tečeta pred Občinskim sodiščem v Novem Zagrebu pod opr. št. P 87/2022 in opr. št. P 594/2020, oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, v obeh primerih pa tožencem naloži povrnitev tožničinih stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Navaja, da prvi in četrti toženec ter šesta in deveta toženka vodijo zoper tožnico postopek P 594/20, na podlagi katerega je bila pri nepremičnini vpisana zaznamba spora in posledično tožnici povzročena škoda na Hrvaškem, kjer se nahaja nepremičnina 804/1 k. o. ... (v nadaljevanju tožničina nepremičnina), pri kateri je vpisana zaznamba. Tožnica je hrvaška družba, ki na Hrvaškem vodi projekt X. in stroški, povezani s projektom in stroški, ki nastajajo zaradi zaustavitve projekta ter mesečni stroški v zvezi s tem projektom nastajajo na Hrvaškem. Na Hrvaškem je tudi prišlo do povečanja vrednosti sporne nepremičnine. Zato je treba za presojo obstoja in zapadlosti tožničine terjatve do prvega in četrtega toženca ter šeste in devete toženke uporabiti hrvaško pravo. Do njih ima namreč tožnica zahtevek iz naslova stroškov postopka, ki so jih ti neupravičeno povzročili tožnici v pravdnem postopku P 594/2020. Sklicuje se na Uredbo (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. 7. 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II) - v nadaljevanju Uredba Rim II. Sodišče prve stopnje bi moralo glede obstoja tožničinih terjatev upoštevati hrvaško pravo in sodno prakso. Ker pridobivanje podatkov o tujem pravu predstavlja dolgotrajen postopek, bodo v nadaljevanju postopka strankam nastajali dodatni, nepotrebni stroški, v vmesnem času pa bo verjetno tudi že sprejeta odločitev hrvaškega sodišča.

4. Uveljavlja, da je bila tožba v zadevi P 87/2022 vložena že 2. 2. 2022, zato je za pričakovati, da se bo v najkrajšem možnem času nadaljeval z vsebinsko obravnavo zadeve (če bo sklep z dne 12. 10. 2023 razveljavljen). Dodaja, da lahko vložitev tožbe in zaznamba spora v zemljiški knjigi predstavlja protipravno ravnanje, ko gre za zlorabo pravic, tožnica pa je pred sodiščem prve stopnje podala navedbe, da gre pri postopku P 594/2020 za zlorabo pravic in protipravno ravnanje, zato je podana odškodninska odgovornost. Sodišče je v postopku P 594/2020 izdalo odločbo z dne 26. 5. 2023, da se postopek nadaljuje, ker so pravni nasledniki po pokojni A. A. prevzeli postopek, prvi in četrti toženec ter šesta in deveta toženka pa so zoper to odločitev vložili pritožbo. Prvostopenjsko sodišče je 19. 9. 2023 v dopisu višjemu sodišču navedlo, da je pritožba tožnikov (sedaj prvi in četrti toženec ter šesta in deveta toženka) očitno usmerjena v zavlačevanju postopka in predstavlja zlorabo procesnih pravic, ker jim je znano, kdo so pravni nasledniki po pokojni. Prvi in četrti toženec ter šesta in deveta toženka nimajo pravnega interesa, da bi postopek končali, ampak le da blokirajo tožničine nepremičnine in onemogočajo nadaljevanje projekta Postopek vodijo izključno z namenom, da lahko izvensodno izsiljujejo tožnico za plačilo visokega zneska in se zavedajo, da s svojim ravnanjem tožnici povzročajo škodo. Tožničina terjatev iz naslova škode zaradi zaznambe spora in posledične ustavitve projekta in škode iz naslova mesečnih tožničinih stroškov je že nastala in zapadla, saj se po 1086. členu hrvaškega Zakona o obveznim odnosima obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode. V postopku P 87/2022 (kjer tožnica uveljavlja povrnitev nastalih stroškov zaradi ustavitve projekta) ne bo šele ugotovljen obstoj terjatve, ampak bo sodišče izdalo dajatveno sodbo; terjatev ne zapade šele z izdajo sodbo, ampak v trenutku nastanka škode. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da se tožničin zahtevek nanaša tudi na ničnost pravnih poslov. Tožnica bo lahko v primeru uspeha z ničnostno in izbrisno tožbo za plačilo svojih terjatev do prvega in četrtega toženca ter šeste in devete toženke lahko posegla na njihovo premoženje, ki so ga odsvojili drugim tožencem.

5. Dodaja, da citirana zadeva Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 493/2000 ni primerljiva z obravnavano zadevo, saj je obravnavani postopek šele na začetku, hrvaška postopka pa trajata že dlje časa in je za pričakovati, da bosta rešena veliko prej, kot obravnavani postopek. Ker bo treba uporabiti hrvaško pravo in sodno prakso, bo treba prevesti ogromno količino listin in bodo nastajali stroški, zato ni smiselno in ekonomično, da sodišče prve stopnje samo rešuje predhodno vprašanje obstoja in zapadlosti tožničine terjatve do prvega in četrtega toženca ter šeste in devete toženke. Uveljavlja še bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 13. in 206. člena ZPP, ker sodišče prve stopnje ni uporabilo hrvaškega prava. Sodišče prve stopnje je nepravilno ugotovilo dejansko stanje, in sicer glede stanja hrvaških postopkov, glede obstoja tožničine terjatve iz naslova stroškov in neupravičene obogatitve, ker ni uporabilo hrvaških predpisov, ter glede obstoja terjatve iz naslova škode zaradi sprožitve postopka P 594/2020 in zaznambe spora, da se bo postopek hitreje izvedel v Sloveniji.

6. 3. Pritožba je bila na podlagi 344. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP vročena tožencem. Sedma toženka in osmi toženec sta na pritožbo pravočasno odgovorila po pooblaščencu, šesta toženka pa je podala pravočasen laičen odgovor. Prvi, tretji in četrti toženec ter druga, peta in deveta toženka na pritožbo niso odgovorili.

7. Sedma toženka in osmi toženec v odgovoru na pritožbo predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in tožnici naloži povrnitev stroškov tožencev odgovora na pritožbo. Obrazloženo nasprotujeta pritožbenim navedbam ter pritrjujeta stališču in razlogom sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Dodajata, da je sklicevanje na Uredbo Rim II irelevantno, saj je tožnica vložila tožbo zaradi ugotovitve ničnosti pravnih poslov in izbrisno tožbo ter podrejeno zaradi izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj, ki nima direktne zveze s vprašanjem uporabe prava v obravnavanem postopku. Vpis v zemljiško knjigo ne pomeni protipravnosti niti po slovenskem niti po hrvaškem niti po evropskem pravu.

8. Šesta toženka v odgovoru na pritožbo pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne. Obrazloženo nasprotuje pritožbenim navedbam ter pritrjuje stališču in razlogom sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet pritožbenega preizkusa je sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga tožnice za prekinitev postopka do pravnomočne odločitve v postopkih, ki tečeta pred Občinskim sodiščem v Novem Zagrebu pod opr. št. P 87/2022 in opr. št. P 594/2020.

6. Tožnica od tožencev s tožbo primarno zahteva ugotovitev ničnosti pravnih poslov, ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice in služnosti stanovanja v korist določenih tožencev na posameznih nepremičninah ter izbris vknjižbe lastninske pravice in služnosti stanovanja ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja (pravni institut izbrisne tožbe po 243. členu Zakona o zemljiški knjigi - v nadaljevanju ZZK-1). S podrednim zahtevkom pa izpodbija pravna dejanja svojih dolžnikov (paulijanska tožba po določbah 255. do 260. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Zatrjuje, da ima zoper prvega in četrtega toženca ter šesto in deveto toženko terjatev iz naslova stroškov pravdnega postopka, ki poteka pred Občinskim sodiščem v Novem Zagrebu pod opr. št. P 594/2020 in terjatev iz naslova neupravičene obogatitve in odškodnine za škodo, ki ji je nastala zaradi na njeni nepremičnini vpisane zaznambe spora (ki so jo toženci dosegli v postopku P 594/2020), ki jo uveljavlja s tožbo pred Občinskim sodiščem v Novem Zagrebu pod opr. št. P 87/2022. Prvi in četrti toženec ter šesta in deveta so s sklenitvijo spornih pravnih poslov s svojimi družinskimi člani hoteli onemogočiti poplačilo tožničinih terjatev iz njihovega nepremičnega premoženja. Predlagala je prekinitev pravdnega postopka do pravnomočne odločitve v obeh postopkih, ki potekata pred hrvaškim sodiščem, saj je vprašanje, ali katera od navedenih tožničinih terjatev (ki jih uveljavlja v teh postopkih) obstoji, predstavlja predhodno vprašanje za odločitev v obravnavani zadevi. Dokazovanje obstoja in zapadlosti tožničine terjatve pa pomeni izvedbo obsežnega dokaznega postopka, pri katerem bo treba uporabiti hrvaško pravo in prevesti obsežno listinsko dokumentacijo.

7. Toženci so prekinitvi postopka nasprotovali. Prvi, tretji in četrti toženec ter druga, peta in deveta toženka so navedli, da bo morala tožnica odškodninsko tožbo vložiti v Sloveniji, saj se je Občinsko sodišče v Novem Zagrebu v zvezi z tožničino odškodninsko tožbo (P 87/2022) izreklo za nepristojno in tožbo zavrglo. Torej bo za presojo zahtevka treba uporabiti slovensko pravo. Šesta toženka je navedla, da ni utemeljeno tožničino sklicevanje na visoke stroške za prevod listin in obsežni dokazni postopek. Tožnica v zadevi P 87/2022 zahteva povrnitev škode zaradi sodnih postopkov, ravnanje tožencev zaradi tega ne more biti protipravno. Glede zadeve P 594/2020 pa je jasno, da pretvorba vrednosti spora 100.000 HRK pomeni znesek 13.272,28 EUR, kar pomeni, da tudi če bi toženci pravdo izgubili in bi morali plačati stroške postopka, ne gre za takšne stroške, da jih ne bi zmogli plačati. Tudi ne gre za predhodna vprašanja in ni nobenih tehtnih razlogov za prekinitev postopka. Sedma toženka in osmi toženec sta navedla, da bi čakanje na odločitev v postopkih pred hrvaškim sodiščem (P 594/2020 in P 87/2022) predolgo trajalo in bi šlo za nesorazmeren zastoj v obravnavani pravdi. Tudi sicer tožničina terjatev iz zadeve P 87/2022 ne obstaja - sodišče je tožbo zavrglo, vpis sodnega spora v zemljiški knjigi ni protipravno ravnanje, povečanje vrednosti nepremičnine pa je šlo v korist tožnice, stroški postopka iz zadeve P 594/2020 pa tudi v primeru izgube tožencev ne bi bili tako visoki, da toženci ne bi zmogli njihovega plačila. Zato ne gre za predhodno vprašanje po 13. členu ZPP in 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP.

8.Sodišče prve stopnje je na podlagi navedb pravdnih strank in predloženih listin ugotovilo, da v zadevi Občinskega sodišča v Novem Zagrebu opr. št. P 594/2020 prvi in četrti toženec ter šesta in deveta toženka (tam tožniki) od A. A., družbe B. d. o. o. v likvidaciji in tožnice (tam tretje toženke) uveljavljajo med drugi (poleg ugotovitve ničnosti več pravnih poslov) tudi ugotovitev, da so solastniki vsak do 1/4 celote tožničine nepremičnine (parc. št. 804 k. o. ...) in od tožnice (tam tretje toženke) kot zemljiškoknjižne lastnice te nepremičnine zahtevajo izstavitev ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila, na podlagi katerega se bodo lahko vpisali kot solastniki nepremičnine. Občinsko sodišče v Novem Zagrebu je postopek, ki je bil zaradi smrti A. A. prekinjen za določen čas, nadaljevalo s sklepom P 594/2020 z dne 26. 5. 2023, saj so njeni dedič po pokojni toženki prevzeli postopek. Postopek se trenutno nahaja v fazi odločanja o pritožbi tukajšnjih tožencev zoper citirani sklep z dne 26. 5. 2023. Glede zadeve Občinskega sodišča v Novem Zagrebu opr. št. P 87/2022 je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnica v tej zadevi od prvega in četrtega toženca ter šeste in devete toženke z 2. 2. 2022 vloženo tožbo zahteva povračilo njenih vlaganj v njeno nepremičnino (parc. št. 804/1 k. o. ...) in odškodnino za s strani tožencev povzročeno ji škodo zaradi v postopku P 594/2020 doseženega vpisa zaznambe spora pri obravnavani nepremičnini in posledično onemogočenega nadaljnjega razvoja njenega projekta X. (tožničina nepremičnina je del navedenega projekta) v skupni višini 19.780.121,03 HRK. Toženci so v ugovoru na pritožbo ugovarjali pristojnosti hrvaškega sodišča. Ugovor je bil s sklepom Občinskega sodišča v Novem Zagrebu P 87/2022 z dne 12. 9. 2022 najprej zavrnjen. Po razveljavitvi citiranega sklepa s strani sodišča druge stopnje (odločba Županijskega sodišča v Zagrebu GŽ 4075/2022 z dne 4. 6. 2023) pa je Občinsko sodišče v Novem Zagrebu s sklepom P 87/2022 z dne 12. 10. 2023 odločilo, da ni pristojno za odločanje o tožničinem zahtevku in je zato tožbo z dne 2. 2. 2022 zavrglo. Sklep še ni pravnomočen, saj je tožnica zoper njega 13. 11. 2023 vložila pritožbo, o kateri še ni bilo odločeno.

9.Navedenih ugotovitev tožnica v pritožbi konkretizirano ne izpodbija in v pritožbi ne zatrjuje, da bi v teh postopkih že prišlo do vsebinske obravnave zadeve, ampak podaja zgolj pavšalen očitek o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja glede stanja hrvaških postopkov, s katerim pa zaradi njegove neopredeljenosti ne more izpodbiti pravilnosti navedenih zaključkov sodišča prve stopnje o stanju hrvaških postopkih, ki jih je sodišče sprejelo na podlagi zatrjevanj pravdnih strank in predloženih listin.

10.Po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (13. člen). Kot je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, predhodno vprašanje predstavlja vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločitev o glavni stvari.

11.V obravnavani zadevi je odločilno, da tožnica s tožbo uveljavlja primarni in podredni tožbeni zahtevek. Gre torej za eventuelno komulacija tožbenih zahtevkov (tretji odstavek 182. člena ZPP), kar pomeni, da je podrejeni zahtevek postavljen za primer, če bo primarni zahtevek zavrnjen. Tožnica s primarnim tožbenim zahtevkom vlaga izbrisno tožbo po 243. člen ZZK-1 in s podrednim tožbenim zahtevkom paulijansko tožbo po 255. do 260. členu OZ, vprašanje obstoja tožničinih terjatev pred hrvaškim sodiščem je torej predhodno vprašanje le za odločitev o podrednem tožbenem zahtevku, ne pa tudi za odločitev o primarnem tožbenem zahtevku. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predlagane prekinitve postopka pravilna že iz tega razloga (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP). Ko je določeno vprašanje predhodno vprašanje le za podredni tožbeni zahtevek (in ne sočasno tudi za primarni tožbeni zahtevek), prekinitev celotnega postopka zgolj zaradi reševanja tega predhodnega vprašanja, ne bi bila smiselna, saj sodišče o podrednem zahtevku odloča šele, če primarni ni utemeljen.

12.Tudi sicer pa je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da mora sodišče pri reševanju predhodnih vprašanj ravnati v skladu z načelom ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave RS). Načelo ekonomičnosti in smotrnosti torej narekuje prekinitev postopka do pravnomočne odločitve v drugem postopku zlasti takrat, ko je za pričakovati, da bo zadeva tam kmalu rešena. Če pa se je postopek komaj začel, prekinitev ni racionalna. Prekinitev postopka namreč pomeni zastoj za nedoločen čas, kar omejuje ustavno in konvencijsko pravico stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. V opisanih (pritožbeno neizpodbitnih) dejanskih okoliščinah glede stanja obeh postopkov pred hrvaškim sodiščem, bi bila prekinitev obravnavanega postopka tudi po oceni pritožbenega sodišča nesmotrna in nepravilna (še zlasti zaradi varstva pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja). Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo, da bi bila prekinitev postopka neracionalna, saj se je postopek šele začel in bi čakanje na odločitev v tem postopku trajalo predolgo in bi pomenilo nesorazmeren zastoj v pravdi.

13.Pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje moralo pri odločanju uporabiti hrvaško pravo, za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za prekinitev, niso pravno odločilne. Sodišče prve stopnje je namreč o predlogu za prekinitev postopka pravilno odločilo po pravilih slovenskega procesnega prava - ZPP (lex fori) in predlog za prekinitev zavrnilo v skladu s 1. točko prvega odstavka 206. člena ZPP, vprašanje obstoja tožničinih terjatev in v okviru tega vprašanje, katero pravo (slovensko ali hrvaško) je treba v zvezi s tem uporabiti, pa bo relevantno v nadaljevanju postopka. Pri tem pa pritožbeno sodišče še dodaja, da tudi glede tujega prava velja načelo iura novit curia, kar pomeni, da tudi tuje pravo sodišče pozna. Način, na katerega sodišče ugotovi vsebino tujega prava, pa je v domeni sodišča. Ustrezno tuje pravo lahko tudi neposredno uporabi, ne da bi pridobivalo pojasnilo ali ga prevajalo.

14.Glede na obrazloženo je tožničina pritožba neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na obstoj katerih po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP pazi po uradni dolžnosti. Tožničino pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

15.Ker je izpodbijan sklep vmesni procesni sklep, se odločitev o stroških tega pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 11, 206, 206/1, 206/1-1, 365, 365/2 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 23

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.