Jedro

Vozilo na dan odvoza ni izpolnjevalo pogojev za pridobitev statusa starodobnega že zato, ker ni bilo v voznem stanju, primerno za vožnjo po javnih cestah. Tudi sicer bi moralo biti vozilo 5 let starejše, za pridobitev statusa pa je potreben predhoden pregled pred komisijo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da tožniku plača 200,00 EUR s pripadajočimi obrestmi (I. točka izreka), višji tožbeni zahtevek (za 4.300,00 EUR) pa je zavrnilo (II. točka izreka). Tožniku je naložilo, da toženki povrne 270,84 EUR pravdnih stroškov (III. točka izreka).

2. Tožnik v pravočasni pritožbi nasprotuje ugotovljeni višini škode. Po mnenju pritožnika je bilo uničeno vozilo na dan odvoza vredno 4.500,00 EUR. Sodišču očita, da je nekritično sledilo mnenju izvedenca, ne da bi upoštevalo fotokopije oglasov iz S. glede tržne vrednosti vozila. Ker sodba ne vsebuje razlogov o oglasih, je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se izpodbijane sodbe v tem delu ne da preizkusiti. Meni, da izvedenec ni pravilno ocenil tržne vrednosti avtomobila, saj ni upošteval, da je šlo za redek primer vozila. Vozilo je bilo staro 22 let in bi kmalu lahko predstavljalo starodobno vozilo, kar bi povečalo njegovo vrednost. Ne strinja se z ugotovitvami izvedenca glede amortizacije in z njegovo oceno stroškov popravila. Opozarja, da menjava akumulatorja ne more preseči vrednosti nepoškodovanega vozila. Po mnenju pritožnika je izvedenec delo opravil nestrokovno, zato bi moralo sodišče imenovati novega izvedenca. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi tožnik vtožuje 4.500,00 EUR odškodnine zaradi uničenja vozila Ford Sierra 1.6 CL, letnik 1987. Iz neizpodbijanih dejanskih ugotovitev izhaja, da vozilo na dan odvoza ni bilo registrirano, ni bilo v voznem stanju ter je imelo razbito zadnjo desno svetilko (14. točka obrazložitve).

6. Pritožbeno sodišče soglaša z oceno tržne vrednosti uničenega tožnikovega vozila. Prvostopenjsko sodišče je utemeljeno sledilo izvedenskemu mnenju izvedenca avtomobilske stroke, saj je bilo jasno, popolno in brez protislovij. Pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče imenovati novega izvedenca zato niso utemeljene. Zgolj nestrinjanje z mnenjem ne zadošča za postavitev drugega izvedenca. Po 254. členu ZPP se namreč zahteva mnenje drugih izvedencev le, če so v mnenju nasprotja, pomanjkljivosti ali nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, ki jih ni mogoče odpraviti z novim zaslišanjem. Neutemeljeni so pritožbeni očitki kršitve 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, češ da se sodišče ni opredelilo do fotokopije oglasov iz S. (A1), ki naj bi potrdili tožnikove navedbe o vrednosti avtomobila 4.500,00 EUR. Na pritožnikove pripombe je namreč izvedenec prepričljivo odgovoril in tako v izvedenskem mnenju kot ob zaslišanju pojasnil, da so cene oglaševanih vozil višje od njegove ocene, ker so vozila registrirana in vozna (list. št. 155) ter z relativno malim številom prevoženih kilometrov (list. št. 110). Ob tem velja dodati, da ni nujno, da se sodišče opredeli do vsake navedbe stranke. Ni se namreč dolžno opredeliti do očitno neutemeljenih ali nerelevantnih navedb.(1) Tudi ni nujno, da je odgovor na navedbe stranke vedno izrecen, saj je v določenih primerih tudi iz drugih navedb v obrazložitvi razvidno, da se je sodišče seznanilo z argumenti stranke in jih obravnavalo.

7. Drugačne odločitve pritožnik ne more doseči s sklicevanjem na zgodovinsko vrednost vozila, ki naj bi kmalu postalo starodobno. Vozilo namreč na dan odvoza ni izpolnjevalo pogojev za pridobitev statusa starodobnega že zato, ker ni bilo v voznem stanju, primerno za vožnjo po javnih cestah (glej izvedensko mnenje na list. št. 109 in 110). Tudi sicer bi moralo biti vozilo 5 let starejše, za pridobitev statusa pa je potreben predhoden pregled pred komisijo (list. št. 152). Pritožnik nadalje ne more uspeti z navedbami, da je bilo uničeno vozilo redek primerek avtomobila. Teh trditev pritožbeno sodišče ne more in ne sme upoštevati, ker predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto (337. člen ZPP). Pritožnik namreč ni pojasnil, zakaj omenjenih dejstev brez svoje krivde ni podal že prej. Neprepričljive so tudi navedbe, da je razlog nevoznosti običajno okvara akumulatorja in da strošek njegove menjave ne more preseči vrednosti avtomobila. Izvedenec je namreč tržno vrednost vozila ocenil na 200,00 EUR ob predpostavki, da gre zgolj za okvaro akumulatorja (in ne menjalnika, pogona ali motorja). Ob tem je obrazložil, da je poleg popravila akumulatorja (120-130 EUR) potrebno odšteti tudi vrednost za popravilo zadnje desne svetilke (60-70 EUR) in novega olja (list. št. 154).(2)

8. Glede na navedeno je pritožba neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo drugih kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (165. člen v zvezi s 154. členom ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj Ustavno sodišče v odločbi Up 373/97. Op. št. (2): V primeru okvare motorja pa bi bila vrednost vozila nižja od 200,00 EUR (15. točka obrazložitve), tako da bi na koncu ostala le še teža vozila, ki se odproda na D. Vrednost bi bila torej nična oziroma enaka vrednosti rezervnih delov (list. št. 154).