Jedro

Če tožena stranka v azilnem postopku pridobi tudi poročila o stanju v izvorni državi prosilca, mora s temi poročili pred izdajo odločbe prosilca seznaniti, če želi svojo odločbo opreti tudi na ta poročila. Sicer stori absolutno bistveno kršitev pravil postopka v upravnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je prvostopno sodišče na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) ugodilo tožbi in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 27.10.2005, ter ji zadevo vrnilo v ponoven postopek; s sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) pa je tožečo stranko oprostilo plačila sodnih taks. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka na podlagi 2. alinee 2. odstavka 35. člena Zakona o azilu (ZAzil-UPB1, Uradni list RS, št. 134/03 in 85/05-odlUS) kot očitno neutemeljeno zavrnila prošnjo tožnikov za priznanje azila v Republiki Sloveniji. Svojo odločitev pa je oprla na izjave tožnikov in na Poročilo OSCE, Mission in Kosovo - Muncipial Profile Djakovica, februar 2005, Poročilo OSCE, Mission in Kosovo - Muncipial Profile Prizren, februar 2005, Poročilo Direktorata za priseljevanje in državljanstvo Notranjega ministrstva Velike Britanije za Kosovo (april 2005) in stališče UNHCR do nadaljnjih potreb po mednarodni zaščiti posameznikov s Kosova (marec 2005).

Sodišče prve stopnje je odločbo tožene stranke odpravilo zaradi absolutne bistvene kršitve pravil postopka v upravnem sporu iz 3. točke 3. odstavka v zvezi z 2. točko 1. odstavka 25. člena ZUS. Tožena stranka namreč pred izdajo izpodbijane odločbe tožnike ni seznanila z vsebino teh poročil in jim ni dala možnosti, da se izjavijo o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev. Da je treba v takih primerih odločbo tožene stranke odpraviti, je odločilo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije v svoji odločbi, št. Up-1024/05-9 z dne 8.12.2005. Toženi stranki je naložilo, da v ponovljenem postopku odpravi te pomanjkljivosti ter da preuči tudi, ali bi bili tožniki tudi glede na novo predložene dokaze o zdravstvenem stanju upravičeni do azila iz humanitarnih razlogov.

Zoper prvostopno sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi kršitev določb procesnih in materialnih predpisov in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo in sklep spremeni tako, da pritožbi tožene stranke ugodi ter potrdi izpodbijano odločbo tožene stranke. Vztraja pri tem, da razlogi, ki so jih navedle tožeče stranke za zapustitev izvorne države, ne predstavljajo preganjanja v smislu pravnega standarda, ki se je izoblikoval v azilnih postopkih v upravni in sodni praksi. Navaja, da je pravilno vodila azilni postopek in ni kršila načela zaslišanja stranke in tudi ne pravice iz 22. člena Ustave Republike Slovenije. Novi dokazi, ki so jih tožniki dostavili sodišču 6.12.2005, torej po končanem azilnem postopku, ne morejo pomeniti odprave celotne odločbe. V nadaljevanju pritožbe polemizira s tem, da bi morala tožnike pred izdajo odločbe seznaniti z vsebino vseh poročil, in meni, da bi bilo to nemogoče, na ta način bi bilo kršeno tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-UPB1, Uradni list RS, št. 22/05). V takem primeru bi moralo sodišče prve stopnje v skladu s 50. členom ZUS samo opraviti glavno obravnavo, tožnike seznaniti z dejstvi in dokazi, ki jih je tožena stranka uporabila v odločbi, in izvesti dokaze, ki jih predlagajo tožniki, če jih ne bi ocenilo kot nedopustno tožbeno novoto, ter samo dopolniti postopek in ugotoviti pravo dejansko stanje stvari ter potem odločiti v sporu polne jurisdikcije v skladu z 61. členom ZUS. Le na tak način bi bilo mogoče odločati racionalno in bi bila v večji meri zagotovljena pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije oziroma do sojenja (odločanja) v razumnem roku brez nepotrebnega odlašanja. Dodaja še, da se je zdravstveno stanje otrok očitno spremenilo, saj so dobili nekajkratne večdnevne dovolilnice za izhod iz azilnega doma.

Ugovarja tudi temu, da bi morala preveriti, ali so podani razlogi za priznanje azila iz humanitarnih razlogov. Takšno preverjanje je v nasprotju s siceršnjim pospešenim postopkom po 2. odstavku 35. člena ZAzil. V tem postopku se namreč ne ugotavljajo pogoji za azil iz 2. oziroma 3. odstavka 1. člena ZAzil, temveč se odloča glede obstoja razlogov očitne neutemeljenosti prošnje, ki so v ZAzil taksativno našteti. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izvede ponujene dokaze tožbi ugodi, sodbo in sklep prvostopnega sodišča odpravi in se potrdi odločbo tožene stranke.

Na pritožbo so podali odgovor tožniki. V celoti prerekajo navedbe tožene stranke in pritožbenemu sodišču predlagajo, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v celoti. Menijo, da je odločba tožene stranke zaradi kršitev pravil postopka v upravnem postopku, kakor tudi zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitev in zmotne razlage ZAzil materialnopravno zmotna in neutemeljena. Prvostopno sodišče pravilno sklicuje tudi na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. Up 1024/05-9 z dne 8.12.2005. Opisuje okoliščine zapustitve izvorne države in prihoda v Slovenijo. Kot zmotno zavrača tudi pritožbeno navedbo, da bi moralo prvostopno sodišče v obravnavani zadevi opraviti glavno obravnavo in odločati v sporu polne jurisdikcije. Tožena stranka tudi v odgovoru na tožbo ni zahtevala oprave glavne obravnave.

Pritožba ni utemeljena.

Čeprav je tožena stranka v pritožbi navedla, da izpodbija tako sodbo kot sklep, je pritožbeno sodišče glede na to, da v utemeljitvah pritožbe tožena stranka izpodbija zgolj sodbo (1. točko izreka sodbe in sklepa), štelo, da je pritožba vložena zgolj zoper sodbo, torej zgolj zoper 1. točko izreka sodbe in sklepa.

V obravnavanem primeru je tožena stranka pri odločanju o prošnji za azil svojo odločitev oprla tudi na stanje v izvorni državi tožnikov, ugotovljeno iz poročil, z vsebino katerih pa tožnikov pred izdajo odločbe ni seznanila. S tem je tudi po presoji pritožbenega sodišča zakrivila absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka. Zato je izpodbijana sodba prvostopnega sodišča pravilna in ima pravno podlago v določbah 3. točke 3. odstavka v zvezi z 2. točko 1. odstavka 25. člena ZUS.

V 2. točki 1. odstavka 25. člena ZUS je določeno, da se sme upravni akt izpodbijati, če se v postopku pred izdajo upravnega akta ni ravnalo po pravilih postopka, pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve (bistvena kršitev določb postopka). V 3. alinei 3. odstavka 25. člena ZUS pa je določeno, da je bistvena kršitev določb postopka vselej podana, če stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločbo.

Te določbe pa po presoji pritožbenega sodišča pomenijo, da je kršitev iz 3. alinee 3. odstavka 25. člena ZUS absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka, zaradi katere je treba v vsakem primeru odpraviti odločbo tožene stranke in ji zadevo vrniti v nov postopek. Izjema je le, če sodišče v zadevi odloča v sporu polne jurisdikcije na podlagi 61. člena ZUS. Za to pa v tem primeru niso bili izpolnjeni z ZUS predpisani pogoji. Takega tožbenega zahtevka tožba ni vsebovala (tožbeni zahtevek se je glasil na odpravo izpodbijane odločbe tožene stranke in vrnitev zadeve v ponoven postopek), poleg tega tudi niso bili izpolnjeni pogoji iz 2. in 3. točke 1. odstavka 61. člena ZUS. Po 1. odstavku 2. člena in 1. odstavku 38. člena ZUS pa je sodišče pri odločanju o tožbi vezano na tožbeni zahtevek.

Neutemeljena je zato pritožbena navedba, da bi absolutno bistveno kršitev pravil postopka v upravnem postopku lahko saniralo sodišče prve stopnje s tem, če bi v upravnem sporu opravilo glavno obravnavo, na kateri bi izvedlo dokaze ter dalo strankam možnost, da se izjavijo o okoliščinah in dejstvih, pomembnih za odločitev, saj v upravnem sporu ni mogoče odpraviti absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka, napravljenih v upravnem postopku.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo prvostopnega sodišča. Pritožbeno sodišče pa še dodaja, da se v postopku po 2. odstavku 35. člena ZAzil ugotavlja, ali je izpolnjen kateri od pogojev iz treh alinej tega odstavka in je dokazni postopek omejen na te zakonske določbe. Če pa organ ugotovi, da ti pogoji niso izpolnjeni oziroma če ne odloča zgolj na podlagi prosilčeve prošnje, splošno znanih dejstev oziroma uradnih evidenc (kar je pogoj za pospešeni oziroma skrajšani postopek po 2. odstavku 35. člena ZAzil v zvezi s 144. členom ZUP), pa mora ugotavljati, ali prosilec izpolnjuje pogoje za azil po določbah 2. oziroma 3. odstavka 1. člena ZAzil. Le v tem obsegu je v obravnavanem primeru tožena stranka vezana na pravno mnenje prvostopnega sodišča, da naj v ponovnem postopku presodi tudi, ali so morda v tem primeru izpolnjeni pogoji za azil po 3. odstavku 1. člena ZAzil.