Jedro

Vsi roki, ki jih v zvezi s povrnitvijo stroškov določa ZPP, so zakonski, zaradi česar jih sodišče ne more podaljševati. Posledica poteka prekluzivnega roka pa je izguba pravice stranke, ki zahteva povračilo stroškov. Prepozno zahtevo mora sodišče zavreči kot nedovoljeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog tožeče stranke z dne 1. 3. 2021 za povrnitev pravdnih stroškov.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da se sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Izpodbijani sklep naj bi bil nepravilen in nezakonit. Sodišče bi moralo vsebinsko odločiti o tožnikovih priglašenih pravdnih stroških.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče se strinja z dejanskimi in pravnimi razlogi sodišča prve stopnje, ki nudijo podlago za zaključek, da je bil tožnikov predlog za povrnitev pravdnih stroškov z dne 1. 3. 2021 prepozen. Tem razlogom tožeča stranka v pritožbi konkretizirano ne oporeka; ne podaja nobenih trditev, zakaj meni drugače, torej da je bil predlog podan pravočasno, temveč navaja le, da bi moralo sodišče vsebinsko odločiti o priglašenih pravdnih stroških, kar pa ne zadošča za drugačno odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Vsebinsko odločanje pride v poštev šele, če je predlog podan pravočasno.

5. Stroškovni zahtevek se mora pravočasno uveljavljati. Do kdaj lahko stranka zahteva povrnitev stroškov, je odvisno od tega, ali se izda odločba na podlagi obravnavanja ali brez poprejšnjega obravnavanja, oziroma ali so nastopile okoliščine, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave (163. člen ZPP). Vsi roki, ki jih v zvezi s povrnitvijo stroškov določa ZPP, so zakonski, zaradi česar jih sodišče ne more podaljševati. Posledica poteka prekluzivnega roka pa je izguba pravice stranke, ki zahteva povračilo stroškov. Prepozno zahtevo mora sodišče zavreči kot nedovoljeno. Glede na v izpodbijanem sklepu ugotovljen potek postopka sodba z dne 19. 4. 2019 (s katero je bilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke v pretežnem delu ugodeno in zoper njo stranki nista vložili pritožbi) ni bila izdana brez poprejšnjega obravnavanja (tretji odstavek 163. člena ZPP). Tožeča stranka bi morala (kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje) opredeljeno priglasiti oziroma zahtevati povrnitev pravdnih stroškov v roku 15-ih dni od prejema poziva prvostopenjskega sodišča (z dne 13. 2. 2019), v katerem je bila opozorjena, da bo sodišče odločilo na podlagi dotedanjega stanja spisa, v kolikor se na poziv ne bo odzvala. Tožeča stranka tega ni storila. Tudi ob smiselni uporabi sedmega odstavka 163. člena ZPP, ki lahko v okoliščinah tega primera nudi podlago za vložitev specificirane zahteve za povrnitev stroškov v petnajstih dneh od prejema (končne) odločbe, tožnikove priglasitve oziroma zahteve z dne 1. 3. 2021 za povrnitev pravdnih stroškov ni mogoče šteti za pravočasno. S prejemom sodbe (po odvetniku 14. 5. 20219, vročilnica k list. št. 102) zaradi vznemirjanja lastninske pravice (pravnomočna je postala 30. 5. 2019) je bila tožeča stranka seznanjena, da je postopek zaključen, in bi morala najkasneje v roku 15-ih dni zahtevati povračilo stroškov postopka, ki so ji do tedaj nastali. Sodišče je zato njen predlog za povračilo stroškov, ki ga je vložila skorajda dve leti po prejemu sodbe, upravičeno zavrglo.

6. Ker pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je to sodišče v skladu s 2. točko 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.