Jedro

Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je bila izvedena preden je tožničin delodajalec sprejel sklep o prenehanju družbe. Sodišče prve stopnje na podlagi postopka prenehanja delodajalca po skrajšanem postopku zmotno zaključi, da je razlog odpovedi pogodbe o zaposlitvi prenehanje družbe, pri kateri je bila tožnica zaposlena.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (I., II. in III. točka izreka) razveljavi in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo toženke št. ... z dne 6. 12. 2023 in odločbo Zavoda RS za zaposlovanje št. ..., delovodna št. ... z dne 13. 11. 2023 (I. točka izreka). Tožnici je priznalo pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti od 13. 9. 2023 dalje (II. točka izreka). Odločilo je, da je o višini in trajanju denarnega nadomestila za primer brezposelnosti dolžna odločiti toženka v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe (III. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek za priznanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti že od 12. 9. 2023 dalje oz. pred 13. 9. 2023 (IV. točka izreka).

2.Toženka je zoper ugodilni del sodbe (I., II. in III. točko izreka) vložila pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne oz. jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je tožnici delovno razmerje prenehalo z dnem 1. 7. 2023 na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 22. 5. 2023. Tožničin delodajalec je kasneje vložil predlog za izbris družbe. S sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 12. 9. 2023 je bila iz sodnega registra izbrisana družba A. d. o. o. Tožnica je bila v trenutku podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi stara 62 let, in ji je do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjkalo do pet let pokojninske dobe ter za zavarovanje svojih pravic ni zahtevala arbitražne odločitve ali sodnega varstva. Za priznanje pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost je bistveno, ali je bilo v trenutku prenehanja delovnega razmerja tožnici zagotovljeno posebno pravno varstvo pred odpovedjo. ZDR-1 v 4. alineji drugega odstavka 114. člena določa, da posebno pravno varstvo pred odpovedjo za delavce pred upokojitvijo ne velja v primeru uvedbe postopka prenehanja delodajalca. Sodišče se sklicuje na prvi odstavek 425. člena ZGD-1, na sodbo Pdp 1489/2005 in pojasnjuje, da je pogoj za zakonitost sklepa o prenehanju delodajalca po skrajšanem postopku brez likvidacije tudi ta, da ima delodajalec urejena vsa razmerja z delavci. Sodišče je sklenilo, da je bil ob podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi že uveden postopek prenehanja tožničinega delodajalca po skrajšanem postopku in zato varstvo starejših delavcev pred prenehanjem delovnega razmerja za tožnico ni veljalo. Takšna razlaga nima zakonske podlage. Tožnici je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podana 22. 5. 2023, dne 14. 6. 2023 pa je tožničin delodajalec sprejel sklep o prenehanju, kar je prvo formalno dejanje delodajalca o sprejeti odločitvi o prenehanju družbe. Šele s sklepom z dne 12. 9. 2023 je sodišče odločilo, da se iz sodnega registra izbriše družba A. d. o. o. Postopek prenehanja tožničinega delodajalca je bil uveden po podani odpovedi pogodbe o zaposlitvi in se je zaključil po prenehanju tožničinega delovnega razmerja. V času podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi še ni bil uveden postopek prenehanja delodajalca, kar pomeni, da je bilo tožnici v času odpovedi zagotovljeno posebno pravno varstvo, zato bi za priznanje pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost morala uveljavljati sodno varstvo ali arbitražno odločitev, česar ni storila. Zaradi opustitve tega ravnanja, tožnica ni upravičena do denarnega nadomestila za brezposelnost. Pogoj za zakonitost sklepa o prenehanju je tudi ta, da ima družba urejena vsa razmerja z delavci, kar pomeni le to, da ima delodajalec poravnane vse obveznosti do delavcev. Ker je imela tožnica status delavke pred upokojitvijo, ji je bilo zagotovljeno posebno pravno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, in ker za zavarovanje svojih pravic ni zahtevala arbitražne odločitve ali sodnega varstva zoper odpoved pogodbe o zaposlitvi, je bila vloga za uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti z izpodbijanima odločbama pravilno zavrnjena.

3.Tožnica v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6.Predmet sodne presoje je pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženke z dne 6. 12. 2023 v zvezi s prvostopenjsko odločbo Zavoda RS za zaposlovanje z dne 13. 11. 2023, s katero je bila zavrnjena zahteva za priznanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. V predsodnem postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnici delovno razmerje prenehalo v nasprotju z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ki določajo posebno varstvo delavcev pred odpovedjo, delavka pa za zavarovanje svojih pravic ni zahtevala arbitražne odločitve ali sodnega varstva.

7.Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila tožnici 22. 5. 2023 redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ji je 1. 7. 2023 prenehalo delovno razmerje. Do tega dne je bila zavarovana za primer brezposelnosti na podlagi delovnega razmerja (podlaga zavarovanja 01). Od 2. 7. 2023 do 12. 9. 2023 je bila kot družbenica in ustanoviteljica družbe A. d. o. o. vključena v obvezno zdravstveno in pokojninsko ter invalidsko zavarovanje, vendar brez zavarovanja za primer brezposelnosti (podlaga zavarovanja 040). Družba je bila 12. 9. 2023 izbrisana iz sodnega registra. Dne 18. 9. 2023 se je tožnica prijavila v evidenco brezposelnih oseb. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je bil že ob podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi uveden postopek prenehanja delodajalca po skrajšanem postopku, čeprav je bil sklep o prenehanju sprejet po odpovedi pogodbe o zaposlitvi in tožnici priznalo pravico do denarnega nadomestila za brezposelnost od 13. 9. 2023 dalje.

8.Zakon o urejanju trga dela (ZUTD) v prvem odstavku 63. člena določa, da pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ne more uveljavljati zavarovanec, ki je postal brezposeln po svoji krivdi ali volji. Po 7. alineji drugega odstavka 63. člena ZUTD se med te razloge šteje prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi delodajalčeve redne odpovedi v nasprotju z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ki določajo posebno varstvo delavca pred odpovedjo, delavec pa za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva.

9.Tožnica, ki je bila v delovnem razmerju do 1. 7. 2023, je zahtevo za vpis v evidenco brezposelnih oseb in za priznanje pravice do denarnega nadomestila iz prvega odstavka 119. člena ZUTD vložila s prenehanjem vseh socialnih zavarovanj, v katera je bila vključena kot družbenik in poslovodna oseba zasebne družbe.1 Ob podani odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bila stara 62 let in bo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine izpolnila 27. 8. 2025. Gre za delavko pred upokojitvijo. ZDR-1 določa, da v varovano kategorijo delavcev pred upokojitvijo sodijo delavci, ki so dopolnili starost 58 let, ali delavci, ki jim do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do 5 let pokojninske dobe. Tem delavcem delodajalec ne sme brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Varstvo delavcev pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ne velja, če je izpolnjen eden od pogojev, določen v drugem odstavku 114. člena ZDR-1.2

10.Pritožba utemeljeno opozarja, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga izvedena preden je tožničin delodajalec sprejel sklep o prenehanju družbe. Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je bila namreč tožnici podana 22. 5. 2023, medtem ko je tožničin delodajalec 14. 6. 2023 sprejel sklep o prenehanju. S tem v zvezi sodišče zmotno ni presojalo pravne podlage in razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki ga delodajalec navaja v odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 22. 5. 2023. Razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca (poslovni razlog, razlog nesposobnosti, krivdni razlog, nezmožnost za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti in neuspešno opravljeno poskusno delo) so opredeljeni v 89. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), medtem ko so razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi v postopkih zaradi insolventnosti, postopkih prisilnega prenehanja in v drugih primerih prenehanja delodajalca, urejeni v določbah 104. do 107. člena ZDR-1, kot sicer pravilno razloguje sodišče prve stopnje.

11.Vendar sodišče prve stopnje na podlagi postopka prenehanja delodajalca po skrajšanem postopku, zmotno zaključi, da je razlog odpovedi pogodbe o zaposlitvi prenehanje družbe pri kateri je bila tožnica zaposlena. Za sprejem pravilne odločitve bo moralo sodišče prve stopnje ponovno presoditi, zakaj je tožnici dejansko prenehalo delovno razmerje in se opredeliti do vsebine odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 22. 5. 2023 in nato ugotoviti, ali bi morala tožnica zoper podano odpoved uveljavljati sodno varstvo in s tem v zvezi, ali so podani razlogi zaradi katerih takšnega varstva ni bila dolžna uveljavljati zaradi razlogov določenih v drugem odstavku 114. člena ZDR-1 ter je posledično upravičena do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo v izpodbijanem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 355. člena ZPP).

12.Pritožbeno sodišče je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera samo ne more dopolniti postopka in ugotavljati pravno relevantnih okoliščin. Gre za presojo odločilnih dejstev o tem, zakaj je tožnici prenehalo delovno razmerje z vidika razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, od katerega je odvisna utemeljenost zahtevka. Teh okoliščin sodišče prve stopnje ni ugotavljalo in bi jih prvič ugotavljalo šele pritožbeno sodišče. Namen pritožbenega postopka je preverjanje pravilnosti izpodbijane odločitve. V nasprotnem primeru bi pritožbeno sodišče poseglo v pravico stranke do pritožbe in ji odvzelo pravico do instančnega sojenja. Razveljavitev izpodbijanega dela sodbe in vrnitev zadeve v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje ne bo povzročila kršitve pravice strank do sojenja v razumnem roku.

-------------------------------

1Zavarovancu preneha pravica do denarnega nadomestila z dnem, ko kot družbenik postane poslovodna oseba v osebni in kapitalski družbi (65. člen ZUTD). Denarno nadomestilo pripada zavarovancu z naslednjim dnem po prenehanju pravnega razmerja, ki je bilo podlaga za obvezno ali prostovoljno zavarovanje za primer brezposelnosti. V kolikor ga uveljavlja po roku 30 dni, se skupna dolžina prejemanja denarnega nadomestila skrajša za koledarske dneve, ki pretečejo od 31. dneva po prenehanju obveznega ali prostovoljnega zavarovanja do dneva vložitve zahteve (prvi odstavek 119. člena ZUTD).

2Varstvo ne velja:- če je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino,- če je delavcu ponujena nova ustrezna zaposlitev pri delodajalcu v skladu s prvim odstavkom 91. člena ali v skladu z 92. členom tega zakona,- v primeru, da delavec ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi že izpolnjuje pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po tem členu, razen v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi v skladu s prejšnjo alinejo,- v primeru uvedbe postopka prenehanja delodajalca.