Jedro

Na podlagi ocene dokazov izvedenih v postopku je možen samo zaključek, da je tožnika spoznati za odgovornega storitve hujše kršitve delovne obveznosti in mu zaradi prisotnosti ugotovljenih kvalifikatornih okoliščin izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja. Tožnikovo ravnanje ima znake nevestnega, nepravočasnega in malomarnega opravljanja delovnih nalog (2. točka 11. člena pravilnika), zaradi katerih je že po ugotovitvi sklepa delavskega sveta tožene stranke prišlo do škode in motenj v delovnem procesu. Zato je sodišče tudi imelo osnovo, da je lahko namesto preklica pogojne odložitve prejšnjega disciplinskega ukrepa (za preklic kvalifikatorne okoliščine niso potrebne), izreklo samostojni disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja.

Izrek

Revizija se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo zavrnilo zahtevek tožnika za razveljavitev sklepa disciplinske komisije tožene stranke z dne 2.6.1989 in sklepa delavskega sveta tožene stranke z dne 29.6.1989, s katerima je tožniku prenehalo delovno razmerje, zaradi preklica pogojne odložitve disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja. Istočasno je spremenilo sklepa organov tožene stranke tako, da je namesto preklica pogojnega prenehanja delovnega razmerja, tožniku izreklo disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, ker predhodni disciplinski postopek še ni bil dokončen in zato pogojno izrečeno prenehanje delovnega razmerja še ni moglo biti preklicano.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo drugostopenjskega sodišča je tožnik vložil pravočasno revizijo, v kateri je uveljavljal revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da je sodišče v izpodbijani sodbi zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zavzelo stališče, da so podane kvalifikatorne okoliščine. Teh okoliščin ni, prav tako kot tudi ni ustrezne obrazložitve, kako je bilo pri izreku disciplinskega ukrepa upoštevano tožnikovo prejšnje delo in vedenje. Sodišče pri odločitvi ni upoštevalo izvedenskega mnenja, kljub zatrjevanju, da ga je. Izvedenec je namreč pustil odprto vprašanje možnega vpliva čistilnega sredstva na tožnikovo zdravje. V spisu ni razlogov za ugotovitev, da bi tožnik zadano nalogo lahko opravil v 10 urah, sodba pa temelji na izjavah neverodostojnih prič. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni in zahtevku tožnika ugodi, oziroma podredno, da jo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 35/91 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam druge stopnje. Zato revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi le na absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Revizije glede na določbo tretjega odstavka 385. člena ZPP ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo.

Revizijsko sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, ki so upoštevne po uradni dolžnosti (386. člen ZPP). Revizija sicer vsebinsko zatrjuje bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP, ki naj bi jo sodišče storilo s tem, da ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih, oziroma je dejstva ugotovilo protispisno, vendar revizijsko sodišče te kršitve ni ugotovilo. Obrazložitev izpodbijane sodbe je razumljiva in v skladu z izvedenimi dokazi, razlogi o odločilnih dejstvih pa so v njej navedeni. Iz sodbe prvostopenjskega sodišča izhaja, da je sodišče prišlo do zaključka, da je bilo za očiščenje viličarja potrebnih 10-12 ur dela zato, ker je to razvidno iz listin v spisu (delovni nalog). To pa pomeni, da je možno sodbo preizkusiti in zato tovrstna revizijska graja ni sprejemljiva. Nesprejemljiva je tudi revizijska graja v zvezi z ugotavljanjem kvalifikatornih okoliščin, ugotavljanja teže kršitve in njenih posledic. Že iz sklepa delavskega sveta tožene stranke, kar je kasneje potrdila tudi zaslišana priča, povzelo pa je tudi sodišče, izhaja, da je tožnik s svojim vedenjem in zavračanjem delovnih nalog povzročil nezadovoljstvo in vznemirjenje med delavci, tako stanje pa bi lahko povzročilo motnje v delovnem procesu. S tem je bila po eni strani upoštevana tako teža kršitve in njene posledice (16. člen pravilnika tožene stranke) kot po drugi strani ugotovljena tudi kvalifikatorna okoliščina (15. a člen pravilnika). Ugotovljena je bila možna motnja delovnega procesa, to pa razlogovano tako ali drugače povsem zadostuje za izrek najstrožjega disciplinskega ukrepa. In ker so bile te ugotovitve prisotne že pri odločanju organov tožene stranke, nato pa so se ponavljale tekom celega postopka, o njih pa je razlogovano tudi v izpodbijani sodbi, ni sprejemljiva trditev revizije, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Po mnenju revizijskega sodišča tudi ni protispisen zaključek, da je sodišče pri odločitvi v celoti upoštevalo izvedensko mnenje.

Dopolnjeno izvedensko mnenje ni spremenilo zaključkov prej podanega mnenja, da je bil tožnik, kljub težavam zdravstveno sposoben opraviti odrejeno delo. To dopolnjeno mnenje sicer nakazuje, da bi uporaba kemičnega sredstva lahko povzročila zdravstvene težave pri delavcih s spremenjeno odzivnostjo, vendar te navedbe ne poveže neposredno z zdravstvenim stanjem tožnika, niti ne navede, da za odrejeno delo ne bi bil sposoben. Ker je dokazovanje z izvedencem del dokaznega postopka, upoštevanje ali neupoštevanje sugestije izvedenca sodi v dokazni sklep (dokazno oceno), ki lahko pripelje do zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ne pomeni pa protispisnega ugotavljanja v smislu bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (13. točka drugega odstavka 354. člena ZPP).

Tudi materialno pravo v izpodbijani pravnomočni sodbi, po mnenju revizijskega sodišča, ni bilo zmotno uporabljeno. Na podlagi ocene dokazov izvedenih v postopku je možen samo zaključek, da je tožnika spoznati za odgovornega storitve hujše kršitve delovne obveznosti in mu zaradi prisotnosti ugotovljenih kvalifikatornih okoliščin izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja. Tožnikovo ravnanje ima znake nevestnega, nepravočasnega in malomarnega opravljanja delovnih nalog (2. točka 11. člena pravilnika), zaradi katerih je že po ugotovitvi sklepa delavskega sveta tožene stranke prišlo do škode in motenj v delovnem procesu. Zato je sodišče tudi imelo osnovo, da je lahko namesto preklica pogojne odložitve prejšnjega disciplinskega ukrepa (za preklic kvalifikatorne okoliščine niso potrebne), izreklo samostojni disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja.

Revizijsko sodišče zato ob upoštevanju ugotovitev in zaključkov pritožbenega sodišča zaključuje, da je bila odločitev v izpodbijani sodbi materialnopravno pravilna. Zaradi navedenih razlogov je v skladu z določbo 393. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je določbe ZPP uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).