Jedro

Tožena stranka ni izkazala, da je bil za tožnika vnaprej pripravljen delovni razpored za soboti in nedelji 8.7. in 9.7.2000 oz. 15.7. in 16.7.2000, niti ni izkazala, da bi bilo za te dni delo tožniku sicer izrecno odrejeno. Zato za te dneve tožniku ni mogoče očitati neupravičenih izostankov. Zgolj navedbe, da bi bi bil tožnik v teh dneh na delo razporejen, če bi bil prejšnje dni na delu, za očitek neopravičenih izostankov niso dovolj.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v skladu z zahtevkom kot nezakonita razveljavilo sklepa tožene stranke z dne 9.8.2000 in 13.9.2000, o prenehanju delovnega razmerja tožnika zaradi 5 zaporednih neopravičenih izostankov. Hkrati je tožniku priznalo neprekinjene pravice iz delovnega razmerja tudi od 16.9.2000 dalje in toženki naložilo, da tožnika pozove nazaj na delo. Takšno odločitev je sodišče gradilo na ugotovitvi, da upoštevaje dneve opravičene odsotnosti zaradi bolniškega staleža in upoštevaje za tožnika izkazane delovne dneve v spornem obdobju od 8.7.2000 dalje dejansko ni izkazano, da bi tožnik kdaj koli zdržema izostal 5 delovnih dni ali več, tako da v izpodbijanih sklepih zatrjevani razlog za prenehanje delovnega razmerja ni bil podan, čeprav bi lahko bili posamični neopravičeni izostanki podani. Zoper gornjo sodbo se pritožuje tožena stranka, smiselno iz razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi opozarja na specifiko dejavnosti tožene stranke, ki mora varovanje nekaterih objektov oz. na nekaterih lokacijah zagotavljati neprekinjeno tudi ob sobotah in nedeljah, tako da zanjo klasična opredelitev in razpored delovnega časa ne pride v poštev. Če bi bil tožnik na delu, bi bil na delo razporejen tudi na sobote v spornem obdobju. Zato mu je utemeljeno očitala neopravičeni izstanek 5 delovnih dni. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče soglaša z vsebino odločitve in razlogi izpodbijane sodbe, ki jo je prvostopenjsko sodišče izdalo na podlagi dovolj popolno in pravilno ugotovljenega dejanskega stanja in ob pravilni uporabi materialnega prava, pri tem pa pritožbeno sodišče v postopku na prvi stopnji tudi ni zasledilo absolutno bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere ob obravnavi pritožbe pazi po uradni dolžnosti. Glede na pritožbene navedbe pritožbeno sodišče poudarja, da bi sicer tožena stranka lahko od tožnika utemeljeno zahtevala opravljanje dela po v naprej določenem delovnem razporedu, v izjemnih primerih pa tudi po sprotnih odredbah tudi na sobote ali nedelje. Vendar v teh primerih tožena stranka v postopku pred sodiščem ni izkazala, da je bil za tožnika v naprej pripravljen delovni razpored za soboti in nedelji 8.7.2000 in 9.7.2000 oz. 15.7.2000 in 16.7.2000, niti ni izkazala, da bi bilo za te dni delo tožniku sicer izrecno odrejeno. Zato za te dneve tožniku ni mogoče očitati neupravičenih izostankov. Zgolj navedbe, da bi bi bil tožnik v teh dneh na delo razporejen, če bi bil prejšnje dni na delu, za očitek neopravičenih izostankov niso dovolj in v bistvu le potrjujejo, da tožnik v teh dnevih na delo dejansko ni bil odrejen. Tako je prvostopno sodišče pravilno ugotavljalo, da ob redni delovni obveznosti oz. glede na izkazan razpored dela in upoštevaje tudi izostanke zaradi bolniškega staleža tožnik v spornem obdobju nikoli ni zdržema izostal 5 delovnih dni, posledično pa mu delovno razmerje ni moglo zakonito prenehati iz odpovednega razloga po 5. tč. 1. odst. 100. člena ZDR. Glede na povedano pritožbeni razlogi v tem primeru niso bili podani. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo ter kot pravilno in zakonito potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.