Jedro

Od prosilca za brezplačno pravno pomoč se pričakuje, da v postopku tudi sam prispeva k temu, da se v času, za katerega mu je brezplačna pravna pomoč odobrena, vse do dneva dokončnega obračuna stroškov, pravilno ugotovijo vse okoliščine, ki so pomembne za odobritev brezplačne pravne pomoči. Če prosilec že v prošnji za odobritev brezplačne pravne pomoči teh dejstev ne navede po resnici, ne izpolnjuje pogojev za odobritev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker je ugotovil, da je tožnica v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedla, da je brezposelna oseba in da ni lastnica ali solastnica nepremičnega ali drugega premoženja, organ za brezplačno pravno pomoč pa je na podlagi vpogleda v zemljiško knjigo ugotovil, da je tožnica solastnica do 1/100 nepremičnine s parcelno št. 2579, pripisane pri vložku št. 1011 k.o. ... Glede na to je organ za brezplačno pravno pomoč tožničino prošnjo na podlagi 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP, Uradni list RS, št. 48/2001 s spremembami) zavrnil in navedel še, da tožnica nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek 20. člena ZBPP).

Tožnica v tožbi, s katero izpodbija zgoraj navedeno odločitev, navaja, da je v vlogi izpustila 1/100 solastniškega deleža na nepremičnini s parcelno št. 2579, pripisani pri vložku št. 1011 k.o. ..., zato je poklicala vložišče, da bi vlogo korigirala, vendar ji je bilo rečeno, da je pošta pri organu za brezplačno pravno pomoč, zato naj pokliče naslednji dan. Ko je to dne 7.5.2001 storila, pa ji je bilo rečeno, da bo pismeno pozvana na dopolnitev vloge. Navaja še, da prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni vložila 5.5.2011, kot je navedeno v izpodbijani odločbi, ampak je to osebno storila 6.5.2011. Napake ni storila namenoma in smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravni spis.

Tožba ni utemeljena.

Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov se ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o njegovem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju njegovih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Pisna izjava se izpolni na obrazcu, ki je del prošnje za brezplačno pravno pomoč (prvi odstavek 20. člena ZBPP). Če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka 20. člena ZBPP navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek 20. člena ZBPP).

V predmetni zadevi se je postopek začel na podlagi tožničine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, vložene 5.5.2011, kot izhaja iz dohodnega žiga na vlogi. Tako se pokaže kot nepravilna navedba tožeče stranke, da je vlogo osebno oddala 6.5.2011. Sicer pa tožnica navaja še, da je dne 7.5.2011 kontaktirala odgovorno osebo na oddelku pristojnem za brezplačno pravno pomoč, kar je nemogoče že zato, ker je bil 7.5.2011 sobota, ko sodišče ne dela.

V vlogi je tožnica navedla, da ni lastnica nobenega nepremičnega premoženja, organ za brezplačno pravno pomoč pa je z vpogledom v zemljiško knjigo ugotovil, da je do 1/100 solastnica nepremičnine s parcelno št. 2579 k.o. ... Sestavni del prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči je tudi izjava prosilca, da so vsi v vlogi navedeni podatki resnični, točni in popolni, da je seznanjen s tem, da mora ob lažnem prikazovanju, zamolčanju ali nepravočasnem sporočanju podatkov vrniti neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč ter da za svojo izjavo sprejema vso materialno in kazensko odgovornost. Kljub temu je tožnica v vlogi obkrožila „NE“ pri vseh rubrikah v poglavju „Ali ste lastnik/solastnik nepremičnine ali drugega premoženja?“ Organ za brezplačno pravno pomoč je v okviru poizvedb, ki jih na podlagi drugega odstavka 20. člena ZBPP opravi po uradni dolžnosti, torej na podlagi izpiska iz zemljiške knjige z dne 6.5.2011 ugotovil, da je tožnica solastnica zgoraj navedenega premoženja.

ZBPP daje prosilcu možnost, da v primeru, ko izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje, pridobi pravico do brezplačne pravne pomoči in sicer do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za brezplačno pravno pomoč (tretji odstavek 1. člena ZBPP). ZBPP torej omogoča prosilcem kritje stroškov pravne pomoči in stroškov sodnega postopka, zaveza prosilca pa je, da podatke, ki so potrebni za ugotovitev ali izpolnjuje pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči, navede po resnici. V primeru, ko mu je brezplačna pravna pomoč odobrena, mora pristojni organ za brezplačno pravno pomoč obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah oziroma o vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do brezplačne pravne pomoči (drugi odstavek 41. člena ZBPP).

Od prosilca za brezplačno pravno pomoč se torej pričakuje, da v postopku tudi sam prispeva k temu, da se v času, za katerega mu je brezplačna pravna pomoč odobrena, vse do dneva dokončnega obračuna stroškov, pravilno ugotovijo vse okoliščine, ki so pomembne za odobritev brezplačne pravne pomoči. Če prosilec že v prošnji za odobritev brezplačne pravne pomoči teh dejstev ne navede po resnici, ne izpolnjuje pogojev za odobritev brezplačne pravne pomoči. Tožnica ni pojasnila okoliščin, zaradi katerih je v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedla netočne podatke. Njena trditev je le, da je skušala napako popraviti s telefonskim klicem na sodišče in zatrjuje, da je na sodišču „kontaktirala“ pristojno osebo pri organu za brezplačno pravno pomoč dne 7.5.2011, čeprav je bil to dan, ko sodišče ne dela. Pri tem pa je treba tožnico opozoriti, da tovrstnih netočnosti v vlogah, vloženih na sodišče, ni mogoče popraviti s telefonskim klicem, ampak le na enak način, kot je bila vložena prvotna vloga, torej pisno, vse to pa je treba storiti preden o vlogi odloči pristojen organ.

V nadaljevanju se tožnica sklicuje še na to, da ni bila pozvana na dopolnitev, s čimer pa prav tako ne more biti uspešna. V skladu s 67. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP, Uradni list RS, št. 80/1999 s spremembami) v zvezi z drugim odstavkom 34. ZBPP člena se namreč dopolnjujejo vloge, ki so nepopolne ali nerazumljive, kar pa tožničina vloga ni bila. Tožnica je v prošnji vse rubrike, ki se nanašajo na obseg premoženja izpolnila, zato njena vloga ni bila nepopolna.

Organ za brezplačno pravno pomoč je imel tudi po presoji sodišča na podlagi opravljenih poizvedb dovolj podlage za izpodbijano odločitev in je torej izpodbijani akt je pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami).