Jedro

V obrazložitvi pritožbe je treba argumente, ki naj bi jo utemeljili, vselej jasno in opredeljeno navesti, česar pa tožena stranka ni storila, temveč je le posplošeno navedla, da naj tožeča stranka ne bi uspela dokazati dogovora o izvedbi dodatnih del in same izvedbe del.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo plačilo 38.803,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 34.127,47 EUR od 15. 1. 2017, od zneska 4.246,36 EUR od 30. 1. 2017 in od zneska 429,25 EUR od 27. 9. 2016 (I. točka izreka). Zavrnilo je zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 4.246,36 EUR od 19. 1. 2017 do 29. 1. 2017 in od zneska 429,26 EUR za dan 26. 9. 2016 (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo povrnitev potrebnih pravdnih stroškov tožeče stranke (III. točka izreka).

2. Zoper ugodilni del sodbe in stroškovno odločitev se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP pritožila tožena stranka, predlagala ugoditev pritožbi, spremembo izpodbijane sodbe in zavrnitev tožbenega zahtevka tudi v ugodilnem delu, podredno pa razveljavitev izpodbijanega dela sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe, potrditev izpodbijanega dela sodbe in povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Med pravdnima strankama je sporno, ali je tožeča stranka upravičena do plačila za dela, ki naj bi jih izvedla kot dodatno izvedena dela izven med pravdnima strankama dogovorjenih del po Pogodbi za montažo in gradnjo opreme in instalacij v objektih A. in Pogodbe za montažo in gradnjo opreme in instalacij v objektih B. in C. 6. Tožena stranka je v pritožbi zgolj posplošeno nasprotovala ugotovitvi sodišča prve stopnje, da so bila vtoževana dela, ki so bila sicer glede na vsebino razmerja med pravdnima strankama dodatno naročena, tudi izvedena. S temi posplošenimi navedbami, da tožeča stranka svojih navedb o naročilu in izvedbi del s predlaganimi dokazi naj ne bi uspela dokazati, tožena stranka dvoma v pravilnost izčrpne obrazložitve sodišča prve stopnje ni vzbudila. V obrazložitvi pritožbe je treba argumente, ki naj bi jo utemeljili, vselej jasno in opredeljeno navesti,1 česar pa tožena stranka ni storila, temveč je, kot že rečeno, le posplošeno navedla, da naj tožeča stranka ne bi uspela dokazati dogovora o izvedbi dodatnih del in same izvedbe del, kar naj bi potrdile tudi priče, pri čemer vnovič ni konkretizirala, katere priče naj bi sodišče prve stopnje napačno dokazno ocenilo. V okviru preizkusa sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) pa višje sodišče ne preizkuša pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja.

7. V posledici nekonkretiziranih pritožbenih navedb, ki niso vzbudile dvoma v pravilnost presoje sodišča prve stopnje, višje sodišče soglaša z odločitvijo v izpodbijanem delu sodbe.

8. Zoper odločitev o stroških postopka se je tožena stranka pritožila le v posledici očitane napačne odločitve o glavni terjatvi; glede na pravilnost odločitve o glavni terjatvi višje sodišče soglaša tudi z odločitvijo, da je tožena stranka dolžna povrniti potrebne pravdne stroške tožeče stranke. Sodišče prve stopnje pa bo v nadaljevanju glede na podano zahtevo za povračilo tudi moralo odločiti o konkretni višini stroškov.

9. Upoštevajoč vse navedeno pritožba ni utemeljena. Ker višje sodišče tudi ob uradnem preizkusu ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP), pri čemer je presojalo le pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. člena v zvezi z določbama prvega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 155. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške, enako pa velja tudi za tožečo stranko, saj odgovor na pritožbo v posledici pavšalnih pritožbenih navedb ni pripomogel k odločitvi o pritožbi.

1 Zobec J., v: Pravdni postopek – zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, 2009, str. 225.