Jedro

Pravna podlaga za rešitev obravnavane zadeve je podana v 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP. Po navedeni določbi ZUP-a se zahteva stranke zavrže, če se o isti upravni stvari že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, oziroma je bila izdana zavrnilna odločba pa se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

Ker je bila tožnikova zahteva za priznanje sorazmernega dela starostne pokojnine že pravnomočno zavrnjena, ob ponovni zahtevi pa je imel še vedno dopolnjenih le 13 let, 4 mesece in 29 dni zavarovalne dobe, se dejansko stanje zagotovo ni spremenilo. Spremenila se ni niti relevantna pravna podlaga, in sicer 1. odstavek 27. člena ZPIZ-2, po katerem lahko zavarovanec pri starosti 65 let, pridobi pravico do starostne pokojnine, če ima dopolnjenih najmanj 15 let zavarovalne dobe. Z novo zahtevo je bilo pravilno postopano po 129. členu ZUP-a, zato pritožba zoper zavrnilno sodbo ne more biti uspešna.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na odpravo odločbe št. ..., št. dosjeja ... z dne 30. 5. 2017 in sklepa iste št. z dne 17. 2. 2017 ter priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine, kjer je presodilo, da sta izpodbijana upravna akta pravilna in zakonita.

2. Navedeno sodbo izpodbija tožnik iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Že leta 2015 je vložil zahtevo za pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine, vendar je po enem letu zbolel in dostavil medicinsko dokumentacijo, da se upošteva tudi zdravstveno stanje. Za invalidsko pokojnino je odločilna zdravstvena nezmožnost, ne pa delovna doba. Zastavlja si vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi pri 30-ih letih padel s strehe, si poškodoval hrbtenico in ali bi tudi takrat dobil odgovor, da nima 15 let delovne dobe.

Na podlagi 172. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 6. in 14. člena Konvencije o človekovih pravicah, 40., 45. in 46. člena Uredbe Sveta EGS št. 1408/71 in Sporazuma med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino zahteva pravico do sorazmernega dela pokojnine na podlagi delovne dobe, dopolnjene v Sloveniji. Vsako drugačno ravnanje v zvezi s pokojninsko dobo v Sloveniji, za katero so bili plačani prispevki, bi bilo nezakonito. Nekaj dobe ima dopolnjene na Hrvaškem, v Bosni pa je upokojen od 5. 2. 2016 dalje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ki je bila izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem ter procesnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti.

Sodba je utemeljena z bistveno pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, zato je na pritožnikovo izvajanje potrebno dodati le še naslednje.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je odločba z dne 30. 5. 2017 o zavrnitvi pritožbe zoper sklep z dne 17. 2. 2017 o zavrženju zahteve za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine, pravilna in zakonita. V obravnavanem upravnem postopku je bila ponovna zahteva za priznanje sorazmernega dela starostne pokojnine, potem ko je bilo o takšni zahtevi že pravnomočno odločeno in razsojeno2, tudi po presoji pritožbenega sodišča zakonito zavržena. Ugotovljeno je bilo, da tožnik, rojen 25. 1. 1949, z dopolnjeno skupno pokojninsko dobo 13 let, 4 mesece in 29 dni, od tega v Republiki Sloveniji 12 let, 1 mesec in 19 dni, ne izpolnjuje pogojev iz 1. odstavka 27. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju3 (ZPIZ-2) za priznanje pravice do starostne pokojnine, saj bi pri dopolnjenih 65. letih starosti moral imeti najmanj 15 let zavarovalne dobe.

6. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka, je podana v 4. točki 1. odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku4 (ZUP). Po navedeni določbi ZUP-a se namreč zahteva stranke zavrže, če se o isti upravni stvari že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, oziroma je bila izdana zavrnilna odločba pa se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

7. Slednje dejansko stanje je podano tudi v predmetni zadevi. Pravnomočnost pomeni nesprejemljivost pravnih razmerij, saj je po 158. členu Ustave RS5 (Ustava) mogoče razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom. Ker je bila tožnikova zahteva za priznanje sorazmernega dela starostne pokojnine že pravnomočno zavrnjena, ob ponovni zahtevi pa je imel še vedno dopolnjenih le 13 let, 4 mesece in 29 dni zavarovalne dobe, se dejansko stanje zagotovo ni spremenilo. Spremenila se ni niti relevantna pravna podlaga, in sicer 1. odstavek 27. člena ZPIZ-2, po katerem lahko zavarovanec pri starosti 65 let, pridobi pravico do starostne pokojnine, če ima dopolnjenih najmanj 15 let zavarovalne dobe. Z novo zahtevo je bilo pravilno postopano po 129. členu ZUP-a, zato pritožba zoper zavrnilno sodbo ne more biti uspešna.

8. Enako velja glede zatrjevanih sprememb v zdravstvenem stanju. Tovrstne navedbe vključno s predloženo listinsko medicinsko dokumentacijo za presojo izpodbijanih upravnih aktov niso upoštevne. Ker ne gre za spor o pravicah iz invalidskega zavarovanja, morebitna invalidnost tožnika, tudi če bi bila ugotovljena, pravno ne bi bila relevantna. Ob zakonitem zavrženju zahteve o sorazmernem delu starostne pokojnine seveda ni prišlo do kršitve pravice do poštenega sojenja po 6. členu, niti prepovedi diskriminacije iz 14. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot neutemeljeno zatrjuje pritožba. Preizkus očitane kršitve Sporazuma med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino ali Uredbe Sveta Evrope št. 1408/71 ta tudi ni mogoč, saj je povsem pavšalen in neobrazložen.

9. Zaradi predhodno navedenega je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Sodba opr. št. Psp 48/2018 z dne 10. 5. 2018 v zvezi s sodbo XII Ps 48/2017 z dne 22. 11. 2017. 3 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 80/1999 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 33/1991 s spremembami.