Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker ni gotovo, da je bila vročitev tožbe tožencu opravljena pravilno, ne more nastopiti fikcija vročitve, po kateri se šteje, da mu je pisanje vročeno, čeprav se dejansko z njim ni seznanil.
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za novo odločbo.
Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku in razsodilo, da je toženec dolžan tožnici plačati znesek v višini 19.576,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 10.4.2008 dalje do dneva plačila ter znesek v višini 20,29 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 16.4.2008 dalje do plačila. Poleg tega je toženec dolžan tožnici povrniti njene pravdne stroške v znesku 205,97 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. dne po pravnomočnosti sodbe do prenehanja obveznosti.
Zoper sodbo se je pravočasno pritožil toženec iz razloga kršitve pravdnega postopka in je predlagal, da se sodba razveljavi in zadeva pošlje sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da za izdajo zamudne sodbe niso bili podani zakonski pogoji, saj tožba tožencu ni bila pravilno vročena v odgovor. Za pravdo je izvedel šele, ko je prejel zamudno sodbo, ki jo je našel na tleh pod poštnimi nabiralniki v preddverju bloka, kjer stanuje. Z vpogledom v spis je ugotovil, da sta bili obvestili o prispeli pošiljki z dne 19.8.2008 in z dne 20.8.2008, na podlagi katerih je sodišče uporabilo fikcijo vročitve tožbe po 3. odst. 141. člena ZPP, puščeni v poštnem nabiralniku na naslovu K. 11. Toženec na tem naslovu ne stanuje, zato mu tam tožbe ni bilo mogoče vročiti. Pravilni naslov, na katerem bi mu sodišče moralo vročati pisanja, je K. 1, kar je razvidno tudi iz tožbi priloženih listin in kopije osebne izkaznice toženca, ki jo je priložil pritožbi.
Pritožba je utemeljena.
Tožba se stranki vroča osebno, kar pomeni, da se jo poišče v njenem stanovanju in se ji vroči. Če se toženca ne najde tam, vročevalec pri katerem od odraslih članov gospodinjstva, če pa to ni mogoče pa v hišnem predalčniku oziroma na vratih, pusti sporočilo, naj bo naslovnik na določen dan ob določeni uri v stanovanju, da sprejme pismo. Če vročevalec niti potem ne najde naslovnika, mu v hišnem predalčniku ali na vratih pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti, sicer se bo štelo, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo na vratih puščeno obvestilo (142. člen v zvezi z 140., 141. in 139. členom Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami, v nadaljevanju ZPP). Zamudna sodba, s katero se ugodi tožbenemu zahtevku, če tožena stranka ne odgovori na tožbo v predpisanem roku, se lahko izda le, če so kumulativno izpolnjeni štirje pogoji in prvi med njimi je, da je bila tožba pravilno vročena v odgovor (1. tč. 318. člena ZPP).
Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je bila tožba toženi stranki vročena po fikciji vročitve (2. odst. 141. člena ZPP) na naslovu K.11. Na ta naslov je bila poskušena tudi vročitev zamudne sodbe, ki pa se je prvostopnemu sodišču vrnila z oznako "naslovnik neznan". Pravilni naslov toženca, kjer bi se mu moralo vročati sodno pisanje, je K. 1, kar izhaja iz predložene osebne izkaznice. Zaradi navedenih dejstev obstaja dvom o tem, da sta bili obvestili iz 141. in 142. člena ZPP res puščeni v poštnem nabiralniku tožnika na njegovem pravem naslovu K. 1. Ker ni gotovo, da je bila vročitev tožbe tožencu opravljena pravilno, ne more nastopiti fikcija vročitve, po kateri se šteje, da mu je pisanje vročeno, čeprav se dejansko z njim ni seznanil. Ker tožencu tožba ni bila pravilno vročena, ni izpolnjen prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe. Izdaja zamudne sodbe v nasprotju z določbami zakona je absolutna bistvena kršitev pravdnega postopka, zato je bilo sodbo potrebno razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen v zvezi s 399. členom ZPP).
V skladu z določbo 165. člena ZPP je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržana za končno odločbo.