Jedro

Ob tem ko je bil organ obveščen o zdravstvenem stanju dodeljenega odvetnika, ki je tako, da temu onemogoča izvajanje BPP, sodišče pritrjuje njegovi presoji, da gre za utemeljen razlog za odklonitev, na katerega odvetnik ne more vplivati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je z izpodbijano odločbo odločil, da se razreši odvetnik A.A., ki je bil z odločbo Bpp 13/2020 z dne 24. 1. 2020 tožniku določen za izvajanje BPP (v 1. točki izreka) in da se za izvajanje odobrene BPP določi odvetnik B.B. (v 2. točki izreka). Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ za BPP z odločbo Bpp 13/2020 z dne 24. 1. 2020 odobril tožniku redno BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani, ..., od dne 8. 1. 2020 dalje, in za izvajanje BPP določil odvetnika A.A.. Na podlagi dopisa, da je odvetnik A.A. zaradi bolezni oziroma zdravljenja dlje časa odsoten in da se iz tega razloga predlaga razrešitev, je organ za BPP s pozivom Bpp 13/2020 z dne 11. 2. 2020 pozval tožnika, da lahko v roku 5 dni od prejema poziva predlaga, koga naj se postavi za novega izvajalca BPP. Poziv je bil tožniku vročen 14. 2. 2020, kot izhaja iz vročilnice, tožnik pa se do izteka roka, to je do dne 19. 2. 2020, ni odzval. Organ za BPP je vpogledal v spis Bpp 13/2020 in predlog razrešitve ter na podlagi navedenega ugotovil, da iz objektivnih okoliščin na strani postavljenega odvetnika izhajajo razlogi, ki mu onemogočajo izvajanje BPP. Glede na navedeno in na podlagi določb prvega in drugega odstavka 29. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ter drugega odstavka 30. člena istega zakona je organ za BPP postavljenega odvetnika razrešil in za izvajanje odvetniških storitev iz naslova BPP postavi drugega odvetnika po abecednem vrstnem redu s seznama odvetnikov za BPP, pri čemer je izbral prvega naslednjega odvetnika, ki je bil hkrati uvrščen tudi na seznam zagovornikov po uradni dolžnosti v kazenskih postopkih in ki v predmetnem kazenskem postopku ni sodeloval kot zagovornik kakega drugega obdolženca ali kot pooblaščenec katerega izmed oškodovancev.

2. V pritožbi, ki jo je organ za BPP odstopil sodišču v pristojno reševanje kot tožbo v upravnem sporu, se tožnik z odločitvijo ne strinja. Navaja, da se je z odvetnikom A.A. že pogajal s tožilstvom ter meni, da je neprofesionalno odrediti mu drugega odvetnika po uradni dolžnosti. Ne glede na to, da sodišča želijo čim prej zaključiti zadeve, tožnik meni, da je treba upoštevati tudi njegove pravice. Ker je z odvetnikom A.A. že sklenil sporazum, prosi, če le ta lahko ostane njegov odvetnik. Glede zdravstvenih težav odvetnika tožnik meni, da bodo že zdravniki ugotovili, koliko časa bo še v bolniškem staležu. Sodišču smiselno predlaga, naj odloči, da se izpodbijana odločba odpravi.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, posredovala pa je sodišču upravni spis v zadevi.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna zamenjava izvajalca BPP tožniku kot upravičencu odobrene BPP, tako da je bil prvotno določeni odvetnik razrešen ter določen drug odvetnik kot izvajalec BPP. Organ za BPP je odločitev oprl na ugotovitev o objektivnih razlogih, zaradi katerih določeni izvajalec izvajanja BPP v dodeljenem obsegu ni mogel zaključiti, na ugotovitev, da tožnik kot upravičenec do BPP ni navedel druge osebe, pooblaščene za izvajanje BPP, ter določbe ZBPP.

6. Po petem odstavku 30. člena ZBPP lahko odvetnik odkloni izvajanje nujne BPP le iz razlogov, na katere ne more vplivati; v tem primeru o tem takoj obvesti pristojni organ za BPP. O utemeljenosti razlogov odloča pristojni organ za BPP brez predhodnega mnenja Odvetniške oziroma Notarske zbornice Slovenije.

7. Glede na navedeno je organ za BPP v predmetni zadevi (v kateri je vsaj po vsebini šlo za dodelitev nujne BPP, glede na že določeni narok v zadevi, za katero je tožnik za BPP prosil) mogel samostojno presoditi o tem, ali je dodeljeni odvetnik odklonil izvajanje iz razloga, na katerega ni mogel vplivati. Ob tem ko je bil organ obveščen o zdravstvenem stanju dodeljenega odvetnika, ki je tako, da temu onemogoča izvajanje BPP, sodišče pritrjuje njegovi presoji, da gre za utemeljen razlog za odklonitev, na katerega odvetnik ne more vplivati. Tožnik pa v postopku, ko je bil pozvan, da predlaga novega izvajalca BPP, take ocene organa za BPP tudi ni prerekal. Tudi v tožbi oceno izpodbija zgolj s posplošenimi trditvami, podanimi v smeri, da se z določitvijo novega izvajalca ne mudi, in da je odločitev o zamenjavi odvetnika strokovno nepravilna, ki pa jih glede razlog za odklonitev, ki je zdravstveno stanje določenega odvetnika, sodišče presoja kot neutemeljene.

8. Po prvem odstavku 30. člena ZBPP prosilec lahko sam izbere osebo, pooblaščeno za izvajanje BPP, in jo navedene v prošnji za BPP. Upoštevaje navedeno je organ ob odločitvi za razrešitev dodeljenega izvajalca BPP tožnika kot upravičenca do BPP pravilno pozval, da sam izbere novega izvajalca. Da se tožnik na dopis organa ni odzval, ni niti sporno. Zato sodišče pritrjuje odločitvi organa, ki je postavil drugega odvetnika po abecednem vrstnem redu s seznama odvetnikov za BPP, pri čemer je izbral prvega naslednjega odvetnika, ki je bil hkrati uvrščen tudi na seznam zagovornikov po uradni dolžnosti v kazenskih postopkih in ki v predmetnem kazenskem postopku ni sodeloval kot zagovornik kakega drugega obdolženca ali kot pooblaščenec katerega izmed oškodovancev. Samemu izbranemu novemu odvetniku tožnik niti ne nasprotuje, razen v okviru že povedanega, da meni, da gre pri določitvi novega odvetnika, ob tem ko je prvotno postavljeni dodeljeno BPP že pričel izvajati, za nestrokovno odločitev, pri čemer se je sodišče že opredelilo, da sodi, da gre za neutemeljeno navedbo ter iz katerega razloga.

9. Ker je sodišče presodilo, da so tožbene navedbe neutemeljene, ugotovilo pa tudi ni kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

10. Brez glavne obravnave, na seji, je sodišče odločilo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, saj dejansko stanje, na katerem odločitev sodišča temelji, v zadevi ni sporno. Tožnik pa glavne obravnave tudi ni predlagal, niti ni podal nobenih dokaznih predlogov.

11. Po sodnici posameznici je odločeno na podlagi sklepa I U 389/2020 z dne 16. 6. 2020.