Jedro

V 4. odst. 253. čl. ZPP je določeno, da sodišče vroči strankam pisni izvid in mnenje pred narokom, na katerem se bosta obravnavala, če je to mogoče. V takšnem primeru poziv strankam za eventuelne pripombe na izvedensko mnenje niti ni nujen, saj stranke v vsakem primeru lahko računajo na to, da bodo pripombe podale na naroku. V izvršilnem postopku pa je narok izjema, saj ga sodišče opravi le, kadar zakon tako določa ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno (1. odst. 29. a čl. ZIZ). Zato, da je strankam jasno, do kdaj lahko v izvršilnem postopku podajo pripombe na cenitev nepremičnin, je iz tega razloga potreben ustrezen poziv sodišča z določitvijo roka.

Izrek

Pritožbi dolžnice M.L.S. se delno ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi v delu, v katerem je ugotovljena tržna vrednost nepremičnin: z ID znakom 1 in z ID znakom 2 v skupni višini 554.300,00 EUR in se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek; v preostalem delu pa se ta pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da znaša tržna vrednost nepremičnin, na katere je dovoljena obravnavana izvršba: 76.750,00 EUR za nepremičnino z ID znakom 3 in skupno 554.300,00 EUR za nepremičnini z ID znakom 1 in ID 2. Svojo odločitev je oprlo na cenitev sodnega cenilca gradbene stroke S.V. iz meseca marca 2012. Proti navedenemu sklepu je dolžnica M.L.S. (tudi kot samostojna podjetnica s firmo: G. s.p.) po svoji pooblaščenki vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Uvodoma navaja, da v nadpisnem postopku izvršbe kot upnik nastopa stranka, ki nima pravdne sposobnosti oziroma, ki sploh ne obstaja. Kot izhaja iz priloženega izpisa iz AJPES-a je bila pravna oseba B. d.d. izbrisana iz sodnega registra že 31.12.2002 in torej že v času vložitve predloga za izvršbo ni mogla nastopati kot stranka. Zato je treba razveljaviti vsa dosedanja izvršilna dejanja ter predlog za izvršbo zavreči. Opozarja, da mnenja sodnega cenilca S.V. sodišče ni posredovalo dolžnici s pozivom, da se o cenitvi izjavi, ampak je takoj izdalo izpodbijani sklep, s katerim je določilo vrednost nepremičnin. Takšno ravnanje je v nasprotju z načelom kontradiktornosti postopka, po katerem mora stranka imeti možnost, da se izjavi tudi o mnenju cenilca. Iz previdnosti ugovarja ugotovitvam cenilca glede vrednosti nepremičnin z ID znakom 1 in 2. Dolžnica glede na donosu zasnovanega načina cenitve vrednosti nasprotuje stopnji kapitalizacije, kot jo je ugotovil sodni cenilec, saj je le-ta ugotovljena bistveno previsoko in znaša kar 9,90 %. Navedena stopnja kapitalizacije je glede na mnenje cenilca sestavljena iz donosa (7,9 %) ter obnove kapitala (2 %), pri čemer je stopnja donosa sestavljena iz več dejavnikov, in sicer nerizična stopnja (2%), nelikvidnost (2,5 %), rizičnost (2 %) in upravljanje (1 %). Teh stopenj ni mogoče preizkusiti, saj iz izvedenskega mnenja ni razvidno, kaj je podlaga za zgoraj navedene stopnje, razen glede določitve nerizične stopnje donosa, ki naj bi bila vezana na povprečni nominalni donos desetletne obveznice v Republiki Sloveniji ter podatkov UMAR-ja o stopnji inflacije v RS (tudi ti podatki niso navedeni, tako da preizkus ni mogoč niti v tem delu). Ob tem dolžnica opozarja, da ne glede na posamezne postavke, na katere je cenilec razdelil donos, le-ta v ugotovljeni višini 7,9 % bistveno presega povprečni donos najemnin v Sloveniji. Splošno znano dejstvo je, da donos iz naslova najemnin v Sloveniji ne dosega niti 5 %, tako da je ocenjeni donos vsaj za 3 % previsok, kar posledično pomeni, da bi lahko bila stopnja kapitalizacije največ 6,9 %, tako da vrednost obeh zgoraj navedenih nepremičnin na podlagi na donosu zasnovanega načina znaša najmanj 805.155,00 EUR ((65.360,70 – 9.804,10 x 1/0,069).

Pritožba je delno utemeljena.

Sicer je utemeljeno pritožbeno opozorilo, da je v izpodbijanem sklepu kot upnik navedena banka s firmo: B. d.d., za katero pritožnica opozarja, da ne obstaja, ker da je bila izbrisana iz sodnega registra že 31.12.2002. Vendar pa je že v predlogu za izvršbo (pa tudi v vseh nadaljnjih vlogah) upnik sebe poimenoval kot: A d.d., tudi sodišče prve stopnje je v vseh v tej zadevi izdanih sklepih (z izjemo izpodbijanega in še enega sklepa) upnika poimenovalo na enak način. Ker gre torej za očitno napako pri poimenovanju stranke – upnika v obravnavani zadevi, lahko sodišče kadarkoli takšno napako odpravi z izdajo sklepa o popravi skladno z določilom 328. čl. v zvezi s 332. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

V zvezi z ugotovitvijo vrednosti nepremičnin ZIZ ne vsebuje natančnejših postopkovnih določb. Zato je treba glede na 15. čl. ZIZ smiselno uporabiti določbe ZPP, in sicer tiste v zvezi z izdelavo izvedenskega mnenja. Tako je v 4. odst. 253. čl. ZPP določeno, da sodišče vroči strankam pisni izvid in mnenje pred narokom, na katerem se bosta obravnavala, če je to mogoče. V takšnem primeru poziv strankam za eventuelne pripombe na izvedensko mnenje niti ni nujen, saj stranke v vsakem primeru lahko računajo na to, da bodo pripombe podale na naroku. V izvršilnem postopku pa je narok izjema, saj ga sodišče opravi le, kadar zakon tako določa ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno (1. odst. 29. a čl. ZIZ). Zato, da je strankam jasno, do kdaj lahko v izvršilnem postopku podajo pripombe na cenitev nepremičnin, je iz tega razloga potreben ustrezen poziv sodišča z določitvijo roka.

Iz predmetnega spisa je razvidno, da je bila cenitev pritožnici oziroma njenemu pooblaščencu vročena dne 19.4.2012 oziroma dne 23.4.2012, torej ni utemeljena pritožbena trditev, da ji cenitev ni bila vročena in da je zato bilo kršeno načelo kontradiktornosti. Je pa res, da sodišče prve stopnje skupaj s posredovano cenitvijo pritožnice ni pozvalo, naj se o njej v določenem roku izjavi. Ker torej takšnega poziva ni bilo, ni možen zaključek, da so pripombe na cenitev, nanašajoče se na dve od treh nepremičnin, pritožbene novote iz 1. odst. 337. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ, ki jih v tej fazi postopka ne bi bilo mogoče več upoštevati.

Glede na to je moralo pritožbeno sodišče pritožbi delno ugoditi, izpodbijani sklep glede ugotovitve vrednosti dveh v izreku navedenih nepremičnin, razveljaviti, in v tem delu zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek. V ostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep, glede na to, da ni pritožnica navajala nobenih razlogov, s katerimi bi omajala ugotovljeno vrednost preostale nepremičnine (2. in 3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje pripombe na cenitev, navedene v pritožbi, posredovalo cenilcu, da nanje odgovori, zatem pa bo ponovno odločilo o vrednosti obeh nepremičnin.