Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dokler ni kazenska sodba razveljavljena, ne teče zastaralni rok za nobeno škodo, ki temelji na nezakoniti sodbi.
Pritožbi tožeče in tožene stranke se glede glavne stvari z a v r n e t a kot neutemeljeni in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenih delih. Pritožbi tožeče stranke glede stroškov se u g o d i in se izrek o stroških tako s p r e m e n i , da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki znesek 120.809,00 SIT pravdnih stroškov v 15. dneh pod izvršbo. Obe stranki sami trpita pritožbene stroške.
: Z izpodbijano sodbo je sodišče dosodilo za duševne bolečine zaradi smrti očeta odškodnino v znesku 500.000,00 SIT in za neutemeljen odvzem prostosti v znesku 1,500.000,00 SIT. Sodišče je tudi naložilo tožeči stranki povrnitev stroškov v znesku 159.641,00 SIT. Proti takšni sodbi se je pritožila tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Zahtevek za duševne bolečine zaradi smrti očeta je zastaran. Člen 538 ZKP je lahko osnova za odškodnino zaradi neupravičenega odvzema prostosti. Tudi če bi bil temelj podan, je odškodnina previsoka, saj so priče v kazenski zadevi K 85/48 očeta prikazovale kot suroveža, ki je pretepal otroke in jim odtegoval hrano. Previsoka je tudi odškodnina za šestmesečni neupravičen zapor v znesku 1,500.000,00 SIT, saj bi bila taka odškodnina primerna za prestajanje kazni na G. o.. Proti sodbi se je pritožila tudi tožeča stranka in zahteva celotno odškodnino. Oče je bil ubit v najlepših letih. Tožnica je doživela strahoten šok, ko je morala v zaporu prepoznati mrtvega očeta. V zaporu je bila stara 17 let, izvedenec pa je potrdil posledice za vse življenje. Tudi bližnji so bili zaprti in ni smela govoriti z njimi. Tožeča stranka tudi izpodbija stroške postopka in sicer zahteva priznanje celotne izvedenine in ne le 26%, kolikor je pravdni uspeh. Pritožbi nista utemeljeni. Odškodninski zahtevek za duševne bolečine zaradi smrti očeta ni zastaran. Po čl. 361 ZOR ni mogel začeti teči zastaralni rok, dokler ni bila pravnomočna kazenska sodba razveljavljena. Pred tem tožnica ni mogla zahtevati odškodnine, saj ni mogla trditi, da je bil oče nezakonito usmrčen, saj je bilo v kazenski sodbi ugotovljeno ravno nasprotno, npr., da so bila tudi storjena na njegovi strani kazniva dejanja. Tožnica torej prej ni mogla uveljavljati svoje terjatve. Za duševne bolečine zaradi smrti očeta je bila dosojena pravična denarna odškodnina in jo zato pritožbeno sodišče ni moglo spreminjati. Ne drži ugotovitev pritožbe, da je bil tožničin oče surovež, ki je grdo ravnal z otroci. Sodišče je pravilno ocenilo, da je bilo očrnjevanje očeta v kazenskem postopku le način obrambe, da bi se prikazalo, da so družinski člani morali izvajati navodila očeta. S tako obrambo si je skušal olajšati položaj družinskih članov v kazenskem postopku. Pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost takšne ocene. Odškodnina 500.000,00 SIT zato ni previsoka. Odškodnino pa tudi ni bilo mogoče zvišati, saj je sodišče upoštevalo odmaknjenost dogodka, čeprav je res tožnica smrt očeta ugotovila v grozljivih okoliščinah. Za duševne bolečine v času neupravičenega odvzema prostosti je bila dosojena pravična denarna odškodnina v znesku 1,500.000,00 SIT. Sodišče je pri višini pravilno upoštevalo, da je bila tožnica v času zapora mladoletno odraščajoče dekle, torej oseba v občutljivi dobi. Prestala je nekaj časa v samici, bila je grobo zasliševana in je trpela tudi pomanjkanje hrane. Izvedenec je ugotovil trajne zdravstvene posledice, kar pomeni, da duševne bolečine še trajajo. Odškodnina pa tudi ni prenizka, saj je treba upoštevati šest mesečno obdobje zaporne kazni in je treba upoštevati tudi druge primerljive primere. Utemeljena je pritožba tožeče stranke glede stroškov postopka. Sodišče je res priznalo tožeči stranki le 26 % zneska izvedenine v višini 60.675,00 SIT. Glede na to, da je celotna izvedenina potreben pravdni strošek, je tožeča stranka upravičena še do 64 % izvedenine ali še do dodatnih 38.832,00 SIT. Glede na to tožeča stranka ni dolžna povrniti toženi stranki zneska 159.641,00 SIT stroškov, ampak le znesek 120.809,00 SIT. Obe stranki sami trpita vsaka svoje pritožbene stroške glede na zavrnitev pritožb v glavni stvari. Tožeča stranka je le v neznatnem delu uspela s pritožbo glede stroškov, zato ji ne pripadajo pritožbeni stroški.