Jedro

Upnik je v predlogu za izvršbo v rubriki Dogovorjena krajevna pristojnost pravdnega sodišča v primeru dolžnikovega ugovora označil „S58 Okrajno sodišče v Piranu“, kot podlago za ta dogovor pa je navedel le „Pogodba“, brez navedbe njene interne številke, kot neutemeljeno navaja v pritožbi. Glede na opisano taka oznaka ni dovolj določna in opredeljena, da bi zadostila zahtevanim pogojem, saj iz nje tudi na podlagi ostalih podatkov iz predloga za izvršbo ni mogoče jasno razbrati, za katero listino gre.

Pristojnost se presodi na podlagi navedb v tožbi, skladno z drugim odstavkom 62. člena ZIZ pa se kot tožba v pravdnem postopku obravnava tudi predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi. Pristojnost se torej presoja po navedbah v predlogu za izvršbo, iz predmetnega predloga pa niso razvidne nobene navezne okoliščine, ki bi kazale na potrebo po uporabi pravil o izključni pristojnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani 2. točki izreka potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi z dne 7. 3. 2022 v delu, v katerem je dovoljena izvršba (1. točka izreka sklepa), ter sklenilo, da bo o zahtevku in stroških v pravdnem postopku odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani (2. točka izreka sklepa).

2. Zoper 2. točko izreka sklepa se pravočasno po pooblaščenki pritožuje upnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve pravil postopka. Predlaga spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da bo o zahtevku in stroških v pravdnem postopku odločalo Okrajno sodišče v Piranu (krajevno in stvarno pristojno sodišče glede na lego nepremičnine). Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. V obravnavani zadevi je dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine z dne 7. 3. 2022 vložil ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje štelo za obrazloženega in je izdalo sklep na podlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ. Ob tem je odločilo, da bo o zahtevku in stroških v pravdnem postopku odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani. Pojasnilo je, da je sicer upnik v predlogu za izvršbo predlagal, naj se v primeru dolžnikovega ugovora postopek nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po med strankama sklenjenem sporazumu o krajevni pristojnosti, vendar pa temu dogovoru ni sledilo, ker ga upnik ni dovolj določno označil (sedmi odstavek 41. člena in drugi odstavek 62. člena ZIZ).

7. Višje sodišče takemu zaključku pritrjuje. V skladu z zgoraj navedenimi določbami ZIZ mora biti namreč sporazum o krajevni pristojnosti določno označen. V točki 5.1.11. Uporabniških navodil za elektronsko vlaganje elektronskih vlog in drugih pisanj preko portala e-Sodstvo, podportala eIzvršbe za registrirane in kvalificirane uporabnike je pojasnjeno, da je treba poleg oznake pristojnega sodišča vpisati tudi podatke o listini, ki vsebuje sporazum o dogovorjeni krajevni pristojnosti (npr. pogodba št. …, sporazum št. ...). Upnik je v predlogu za izvršbo v rubriki Dogovorjena krajevna pristojnost pravdnega sodišča v primeru dolžnikovega ugovora označil „S58 Okrajno sodišče v Piranu“, kot podlago za ta dogovor pa je navedel le „Pogodba“, brez navedbe njene interne številke, kot neutemeljeno navaja v pritožbi. Glede na opisano taka oznaka ni dovolj določna in opredeljena, da bi zadostila zahtevanim pogojem, saj iz nje tudi na podlagi ostalih podatkov iz predloga za izvršbo ni mogoče jasno razbrati, za katero listino gre. Za neutemeljene se tako izkažejo pritožbene navedbe, da je bila listina z dogovorom o krajevni pristojnosti ustrezno označena, te pomanjkljivosti pa tudi s pritožbeno predložitvijo listine ni mogoče sanirati (kot že rečeno, je po sedmem odstavku 41. člena in drugem odstavku 62. člena ZIZ na upniku breme, da dogovor določno označi že v predlogu za izvršbo).

8. Pritožba še navaja, da iz dolžnikovega ugovora jasno izhaja, da gre za spor v zvezi z najemnim razmerjem glede najema upnikovih poslovnih prostorov v Portorožu, skladno s 3. točko drugega odstavka 30. člena ZPP pa je za spore, ki izvirajo iz najemnih in zakupnih razmerij, podana izključna stvarna in krajevna pristojnost sodišča glede na lego nepremičnine. Meni, da bi sodišče izključno pristojnost pri določitvi pravdnega sodišča moralo upoštevati. Tudi tem navedbam ni mogoče slediti. Po drugem odstavku 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se namreč pristojnost presodi na podlagi navedb v tožbi, skladno z drugim odstavkom 62. člena ZIZ pa se kot tožba v pravdnem postopku obravnava tudi predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi. Pristojnost se torej presoja po navedbah v predlogu za izvršbo, iz predmetnega predloga pa niso razvidne nobene navezne okoliščine, ki bi kazale na potrebo po uporabi pravil o izključni pristojnosti.

9. Sodišče prve stopnje je po pojasnjenem torej krajevno pristojno pravdno sodišče pravilno določilo po pravilnih o splošni krajevni pristojnosti (46. do 48. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Višje sodišče pa še dodaja, da bo Okrožno sodišče v Ljubljani, kateremu bo zadeva odstopljena v odločanje, svojo pristojnost po uradni dolžnosti presojalo že v okviru predhodnega preizkusa tožbe oziroma njene dopolnitve, v kateri bo upnik lahko podal vse trditve in dokaze o temelju zahtevka in pravni naravi spornega razmerja z dolžnikom, ter se bo v tem okviru še vedno lahko izreklo za nepristojno.

10. Glede na obrazloženo in ker tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče upnikovo neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijani 2. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in peti odstavek 38. člena ZIZ).