Jedro

Z gradbenimi vlaganji v tuj objekt (zgradbo) je mogoče pridobiti (so)lastninsko pravico le na zgradbi in na tej zgradbi pripadajočih zemljiščih - t.j. zemljišču, na katerem objekt stoji in zemljišču, ki je potrebno za redno rabo tega objekta (smiselna uporaba 1. odst. 24. člena ZTLR). Zahtevek na ugotovitev (so)lastninske pravice, ki naj bi bila pridobljena na podlagi gradbenih vlaganj v tuj objekt, torej ne more obsegati še drugih nepremičnin, pa čeprav se te nahajajo v istem zemljiškoknjižnem vložku. Izjema bi bila mogoča le v primeru obstoja pogodbe med vlagatelji oz. graditelji in lastnikom objekta o pridobitvi (so)lastninske pravice na nepremičninah v takšnem obsegu. Glede na vrsto, naravo in funkcijo spornega objekta pred ugotovljenimi vlaganji na eni strani in vrsto, naravo in obsegom adaptacij oz. obnovitvijo tega objekta na drugi strani z ugotovljenimi vlaganji ni bila ustvarjena nova stvar v smislu 1. odst 22. člena ZTLR. Tudi ni bilo mogoče zaključiti, da sta pok. ... in drugotoženka pridobila lastninsko pravico v smislu pravil gradnje na tujem svetu (22. - 24. člen ZTLR). Po teh pravilih se namreč pridobi lastninska pravica le na novem objektu ali na novem delu objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena. Tožena stranka nosi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevka tožnikov na ugotovitev, da sta pok. ... in drugotoženka s skupnim delom in skupnimi sredstvi v času obstoja njune izvenzakonske skupnosti pridobila na nepremičninah navedenih v tožbenem zahtevku solastninski delež do 2/10, pri čemer pripada pok. ... 1/10 in da sta toženki dolžni priznati, da spada ta delež v zapuščino po pok. .... Ugotovilo je, da so bila na sporni hiši opravljena naslednja dela: vlila se je betonska plošča nad pritličjem celotne hiše, prekrila streha z novo opeko, napravilo novo leseno ostrešje na hiši, prizidek garaže, nabavil se je šank, položile ploščice v pralnici in dokončala dela pri vkopu cisterne za gorivo. Na podlagi ocene izvedenca gradbene stroke je sodišče ugotovilo, da navedena dela predstavljajo 19,8 % vrednosti celotne hiše in spada zato v zapuščino po pok. ... polovico te vrednosti - kot solastninski delež do 1/10 na spornem premoženju. Pritožbi toženk je sodišče druge stopnje ugodilo in prvostopno sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. V razlogih je navedlo, da vrsta, narava in obseg ugotovljenih adaptacij ne omogočajo presoje, da je bila v spornem primeru ustvarjena nova stvar v smislu določila 1. odst. 22. člena ZTLR. Ker z adaptacijami ni bil zgrajen niti nov, niti dodaten oz. poseben del prejšnje zgradbe, za pridobitev lastninske pravice pa v spornem primeru tudi ni podane neposredne zakonske podlage in tudi ne pogodbene podlage, tožnika nista mogla pridobiti solastninskega deleža. Proti sodbi sodišča druge stopnje vlagata tožnika revizijo. Uveljavljata revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Drugostopni sodbi očitata bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odst. 354. člena ZPP, ker ugotavlja, da gre v spornem primeru le za adaptacijska dela, čeprav po izvedenčevih izmerah prizidek skupno meri 205,29 m2. Obstaja torej nasprotje med razlogi sodbe in listinami v spisu o odločilnih dejstvih. Kršitev iz 13. točke 2. odst. 354. člena ZPP očita tudi s trditvami, da je drugostopno sodišče po eni strani ugotovilo, da je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo dejansko stanje, pod drugi strani pa je zaključilo, da ni obstajal sporazum o vlaganju v sporno nepremičnino med pok. in drugotoženko kot investitorjema in lastnico hiše - prvotoženko, čeprav sodišče prve stopnje takšen sporazum ugotavlja. Zmotno je bilo tudi uporabljeno materialno pravo z ugotovitvijo drugostopnega sodišča, da med njimi ni bila sklenjena pogodba. V konkretnem primeru je šlo za sporazumno gradnjo, stranke so namreč hotele ustvariti novo vrednost. Na sporazum kaže tudi dejstvo, da drugače prva toženka ne bi dopustila, da se je porušila hiša in tudi ne bi privolila v zastavno pravico na spornih nepremičninah za najem posojila. Pismena pogodba ni bila potrebna, ker so živeli skupaj. Sporna hiša je bila porušena do pritličja in na novo sezidana. Na temeljih stare hiše je praktično nastal nov objekt. Prizidek pa sploh predstavlja novo stvar. Skupno meri 205,29 m2 (pritličje, podstrešje in klet) in se uporablja kot stanovanje. Zato ni šlo le za klasična adaptacijska dela. Predlaga, da se reviziji ugodi, izpodbijano sodbo pa spremeni tako, da se zahtevku tožnikov ugodi in potrdi prvostopno sodbo.

Revizija je bila v skladu z določilom 3. odst. 390. člena ZPP vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženkama, ki sta na revizijo odgovorili. Predlagata zavrnitev revizije.

Revizija ni utemeljena.

Tožnika sta v spornem primeru zahtevala ugotovitev solastninskega deleža na celotnem zemljiškoknjižnem vložku št. ... k.o. ..., v katerem pa se nahajata poleg sporne hiše, zemljišča, na katerem hiša stoji in dvorišča ob hiši (parc.št. ...) tudi še dve parceli - v naravi travnika (parc.št. ... in ...), kar je vse last prvotoženke (nesporni podatki spisa in ugotovitve obeh sodišč). Pridobitev solastninskega deleža sta utemeljevala z vlaganji, ki sta jih opravila pok. .... in drugotoženka v hišo prvotoženke. S takšnim zahtevkom pa v tej pravdi nista mogla uspeti. Prvenstveno je namreč potrebno upoštevati pravno izhodišče, da je z gradbenimi vlaganji v tuj objekt (zgradbo) mogoče pridobiti (so)lastninsko pravico le na zgradbi in le še na tej zgradbi pripadajočih zemljiščih - t.j. zemljišču, na katerem objekt stoji in zemljišču, ki je potrebno za redno rabo tega objekta (smiselna uporaba 1. odst. 24. člena Zakona o temeljih lastninskopravnih razmerij - Ur. l. SFRJ 6/80 in 36/90 - v nadaljevanju: ZTLR). Zahtevek na ugotovitev (so)lastninske pravice, ki naj bi bila pridobljena na podlagi gradbenih vlaganj v tuj objekt, torej ne more obsegati še drugih nepremičnin, pa čeprav se te nahajajo v istem zemljiškoknjižnem vložku. Na način oz. v obsegu, kot sta v sporni pravdi to zahtevala tožnika, tako ni mogoče uveljavljati (so)lastninske pravice na podlagi gradnje na tujem objektu. Pri tem bi bila mogoča izjema le v primeru, če bi obstajala pogodba med vlagatelji oz. graditelji in lastnikom objekta o pridobitvi (so)lastninske pravice na nepremičninah v takšnem obsegu. V spornem primeru pa sodišči prve in druge stopnje nista ugotovili, da bi pok. in drugotoženka s prvotoženko sklenila kakršenkoli sporazum o skupni gradnji oz. pridobitvi (so)lastninske pravice na podlagi vlaganj v objekt prvotoženke. Iz ugotovitve prvostopnega sodišča, da lastnica hiše - prvotoženka "ne trdi, da je karkoli k investicijam prispevala in gre torej za sporazumna vlaganja", ne izhaja, da bi bila takšna pogodba sklenjena. Drugostopno sodišče je zato lahko - ne da bi pri tem zagrešilo v reviziji očitano bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odst. 354. člena ZPP - zaključilo, da obstoj takšne pogodbe v dokaznem postopku pred prvostopnim sodiščem ni bil ugotovljen.

Že iz zgoraj obrazloženega razloga je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, ki je z ugoditvijo pritožbi toženk spremenilo prvostopno sodbo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnikov. Obseg in vrsta vlaganj, kot sta jih ugotovili obe sodišči, pa tudi sicer nista opravičevala izdaje pozitivne odločbe o zahtevku tožnikov. Že tožnika sama sta opredeljevala vlaganja v prvotoženkino hišo "le" kot adaptacije oz. obnovitvena dela. K temu je sodišče druge stopnje glede na obseg in vrsto vlaganj (v pretežnem delu so bila ugotovljena le: obnovitev podstrešnega dela in strehe, manjša dela v posameznih prostorih hiše in zgraditev "le" prizidka k garaži) lahko dodalo ugotovitev, da prejšnji objekt ni prenehal obstajati in da tudi ni bila zgrajena nova zgradba. Ugotovljena so bila sicer obsežna - vendar le adaptacijska oz. obnovitvena dela. Glede na vrsto, naravo in funkcijo spornega objekta pred ugotovljenimi vlaganji na eni strani in vrsto, naravo in obsegom adaptacij oz. obnovitvijo tega objekta na drugi strani tako ni mogoča drugačna presoja, kot jo je zavzelo drugostopno sodišče - da namreč z ugotovljenimi vlaganji ni bila ustvarjena nova stvar v smislu 1. odst 22. člena ZTLR. Glede na navedeno tudi ni mogoče zaključiti, da sta pok. ... in drugotoženka pridobila lastninsko pravico v smislu pravil gradnje na tujem svetu (22. - 24. člen ZTLR). Po teh pravilih se namreč pridobi lastninska pravica le na novem objektu ali na novem delu objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe, kar pa v spornem primeru ni bilo ugotovljeno. Izjema od navedenega bi bila po stališču sodne prakse mogoča le, če bi med vlagateljema in lastnico sporne hiše obstajala pogodba o lastninskih deležih pridobljenih na podlagi adaptacijskih oz. obnovitvenih del, kar pa, kot je bilo že pojasnjeno, v dokaznem postopku ni bilo ugotovljeno.

Vse revizijske navedbe, s katerimi revidenta navajata izmere prizidka k garaži oz. ga podrobneje opisujeta in podrobneje navajata, kakšna dela so bila potrebna pri adaptaciji hiše, grajajo dejansko podlago izpodbijane drugostopne sodbe glede ugotovitev o vrsti in obsegu opravljenih vlaganj; tudi očitek o nasprotju med ugotovitvijo sodišč, da so bile na sporni hiši opravljene le adaptacije in dejstvom, da po izvedenčevih ugotovitvah prizidek h garaži meri skupaj 205 m2 - s katero sicer revidenta poskušata uveljaviti revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odst. 354. člena ZPP - je le dejanske narave. Izpodbija namreč dokazno presojo sodišča druge stopnje, ki tudi vlaganja v izgradnjo - zgolj - prizidka h garaži ni ocenilo za takšna, da bi lahko presegala pojem adaptacije hiše. Ker očitek zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ne more biti revizijski razlog, se revizijsko sodišče z vsemi navedenimi trditvami ni smelo ukvarjati (3. odst. 385. člena ZPP). Enako je dejanske narave tudi revizijsko zatrjevanje okoliščin, ki naj bi dokazovale obstoj sporazuma vlagateljev z lastnico hiše. Zato tudi teh - v revizijskem postopku nedovoljenih - trditev revizijsko sodišče ni smelo upoštevati.

Glede na navedeno in ker tudi ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odst. 354. člena ZPP, na katero pazi sodišče po uradni dolžnosti (386. člena ZPP), je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (člen 393 ZPP).

Stroškov, ki sta jih priglasili toženki v zvezi z odgovorom na revizijo, pa revizijsko sodišče ni priznalo. V odgovoru namreč ni navedeno ničesar, kar bi lahko bistveno vplivalo na odločitev o reviziji in jih tako ni mogoče šteti za potrebne (1. odst. 155. člena ZPP).