Up-219/98

24. 3. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z. U. na seji senata dne 24. marca 2000

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 726/96 z dne 17. 4. 1998 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Z izpodbijano sodbo je bila zavržena tožba pritožnice za ugotovitev obstoja v stečaju prerekane terjatve. Pritožnica je v stečajnem postopku zoper TPO T. prijavila svojo terjatev, ki jo je stečajni upravitelj prerekal. Zato jo je stečajni senat s sklepom št. St 3/92 z dne 11. 4. 1994 napotil, da začne postopek za ugotovitev obstoja prerekane terjatve pred pristojnim sodiščem - ker je šlo za terjatev iz delovnega razmerja pred pristojnim delovnim sodiščem. Pritožnica ustreznega postopka ni sprožila v predpisanem roku, temveč se je najprej pritožila zoper sklep o napotitvi na pravdo in je nato šele po prejemu pravnomočnega sklepa dne 4. 10. 1995 vložila tožbo na Delovno sodišče v Kopru, oddelek v Novi Gorici. To je njen zahtevek meritorno zavrnilo, pritožbeno sodišče pa je z izpodbijano sodbo tako odločitev razveljavilo in tožbo zavrglo. Ugotovilo je, da pritožnica nima več pravnega interesa za ugotovitveno tožbo.

2.Pritožnica zatrjuje, da je do zavrženje tožbe prišlo zaradi kršitve njenih človekovih pravic do enakega varstva (22. člen Ustave), do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave) in do pravnega sredstva (25. člen Ustave). Do teh kršitev naj bi prišlo v stečajnem postopku, zaradi njih pa naj bi pritožnica izgubila možnost vsebinske presoje svojega zahtevka pred delovnim sodiščem. Kršitve vidi pritožnica v tem, da ni bila seznanjena z dejstvom, da pritožba zoper sklep o napotitvi na pravdo ne zadrži izvršitve sklepa, da je bila pritožba, vložena 17. 4. 1994, šele 10. 1. 1995 poslana na pritožbeno sodišče in da je bil sklep pritožbenega sodišča vročen samo stečajnemu upravitelju, pritožnici pa šele na posebno urgenco.

3.Pritožnica z ustavno pritožbo izpodbija sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča o zavrženju ugotovitvene tožbe. Ustavno pritožbo izrecno vlaga na podlagi drugega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS), torej pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev (oziroma kot je razumeti navedbe pritožnice celo namesto revizije). Poleg tega pa tudi ne zatrjuje, da bi do kršitev človekovih pravic prišlo v postopku pred delovnim sodiščem.

4.Ustavna pritožba se lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva (prvi odstavek 51. člena ZUstS). Pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev pa Ustavno sodišče lahko odloča o ustavni pritožbi le, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja: če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo izpodbijanega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice (drugi odstavek 51. člena ZUstS). Ker pritožnica sploh ne zatrjuje kršitev v postopku pred delovnim sodiščem, je očitno, da z izpodbijano sodbo njene človekove pravice niso bile kršene. Kršitve, ki jih navaja in se nanašajo na odločitve in ravnanja sodišč v stečajnem postopku, bi morala pritožnica uveljavljati v tistem postopku. To velja tudi glede posledic zatrjevanih kršitev. Posledice so za pritožnico v stečajnem postopku že nastopile. Ker ni pravočasno sprožila postopka za ugotovitev prerekane terjatve, ta v glavni razdelitvi ni bila upoštevana (sklep o glavni razdelitvi je postal pravnomočen 12. 12. 1995), niti ni prišlo do izločitve sorazmernega dela sredstev za zavarovanje izplačila njene prerekane terjatve.

5.Ker glede na navedeno noben od pogojev za obravnavanje ustavne pritožbe pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev ni izpolnjen, je bilo ustavno pritožbo treba zavreči.

6.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam- Lukić.

Predsednik senata:

dr. Lojze Ude