Jedro

Sodišče je v postopku odločanja o priporu dolžno presojati vse relevantne okoliščine primera, ni pa dolžno ugoditi neutemeljenim predlogom strank. Sodišče z odreditvijo pripora v obdolženčevo pravico do zdravstvenega varstva ni poseglo, saj je tudi pripornikom zagotovljeno zdravstveno varstvo.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Kranju je na podlagi prvega odstavka 202. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) s sklepom z dne 5. 5. 2017 zoper obdolženega A. Š., ki je utemeljeno osumljen storitve kaznivega dejanja ropa po prvem odstavku 206. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), treh kaznivih dejanj roparske tatvine po prvem odstavku 207. člena KZ-1 in kaznivega dejanja velike tatvine po 3. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1, iz pripornih razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP odredil pripor. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Kranju je pritožbo obdolženčeve zagovornice s sklepom z dne 7. 5. 2017 zavrnil. 2. Zoper pravnomočen sklep o odreditvi pripora je obdolženčeva zagovornica vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, in sicer zaradi kršitve 5. člena Zakona o pacientovih pravicah, mednarodne konvencije ter ustave. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi ugodi in izpodbijani pravnomočni sklep odpravi.

3. Vrhovna državna tožilka Barbara Brezigar v odgovoru na zahtevo navaja, da kršitev, ki jo uveljavlja obdolženčeva zagovornica, ni podana in Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne.

4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovne državne tožilke na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP poslalo obdolžencu in njegovi zagovornici, ki v izjavi navedbam vrhovne državne tožilke nasprotuje.

B.

5. Obdolženčeva zagovornica v zahtevi navaja, da je bila obdolžencu kršena pravica do dostopa do zdravstvene oskrbe, ker preiskovalni sodnik pred odreditvijo pripora ni odredil zdravniškega pregleda obdolženca, kot je zahtevala njegova obramba. Pri tem se zagovornica sklicuje na 5. člen Zakona o pacientovih pravicah, mednarodno konvencijo ter ustavo in meni, da je podana bistvena kršitev postopka na škodo obdolženca. Preiskovalni sodnik bi po stališču zagovornice smel obdolžencu omejiti ustavno zavarovano pravico le v primeru, če bi bila omejitev določena v zakonu. Zagovornica v zahtevi ni navedla določb ZKP, Ustave RS ali mednarodne konvencije, ki naj bi jih kršilo sodišče v obravnavani zadevi. Iz vsebine zahteve izhaja, da naj bi bila odreditev pripora v konkretnem primeru nesorazmerna glede na obdolženčevo ustavno pravico do zdravstvenega varstva iz 51. člena Ustave RS.

6. Iz listin v spisu izhaja, da je obdolženčeva zagovornica na naroku pred odreditvijo pripora, na katerem je bil obdolženec zaslišan, preiskovalnemu sodniku predlagala, da se glede na vsebino obdolženčevega zagovora, ki je očitana mu dejanja odkrito priznal, zoper obdolženca ne uvede preiskava, ampak se vloži neposredna obtožnica brez odreditve pripora, ker je obdolženec iz zdravstvenih razlogov (bolezen in odvisnost od prepovedanih drog) nesposoben, da bi lahko prestajal pripor.

7. Preiskovalni sodnik odloči o odreditvi pripora na podlagi okoliščin, ki jih na naroku predstavi državni tožilec ter na podlagi predlogov in stališč obdolženca ter njegovega zagovornika (drugi in tretji odstavek 204.a člena ZKP). V obravnavani zadevi je preiskovalni sodnik pretehtal vse okoliščine primera, med drugim tudi zdravstveno stanje privedenega obdolženca in v sklepu pojasnil, da bo obdolženec v priporu deležen zdravstvene oskrbe, če bo le-ta potrebna. Zunajobravnavni senat je v razlogih izpodbijanega sklepa dodatno pojasnil, da je obdolženec v zagovoru svoje življenje in storitev kaznivih dejanj opisal konsistentno, in nato presodil, da so pritožbene navedbe zagovornice, da bi moral preiskovalni sodnik obdolžencu najprej omogočiti zdravstveno pomoč, neutemeljene. Po presoji Vrhovnega sodišča so v izpodbijanem pravnomočnem sklepu navedeni razumni razlogi zakaj obdolženčevo zdravstveno stanje ni ovira za odreditev pripora. Sodišče je v postopku odločanja o priporu dolžno presojati vse relevantne okoliščine primera, ni pa dolžno ugoditi neutemeljenim predlogom strank. Sodišče z odreditvijo pripora v obdolženčevo pravico do zdravstvenega varstva ni poseglo, saj je tudi pripornikom zagotovljeno zdravstveno varstvo. Zato uveljavljana kršitev ni podana. Natančneje je zdravstvena oskrba pripornikov določena v Pravilniku o izvrševanju pripora, zlasti v določbah 31. in 32. člena. Kolikor pa zagovornica trdi, da obdolženec iz zdravstvenih razlogov pripora ni zmožen prestajati, uveljavlja razlog dejanske narave, ki ga s tem izrednim pravnim sredstvom ni dopustno uveljavljati (drugi odstavek 420. člena ZKP).

C.

8. Če bo za obdolženca nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočen sklep o odreditvi pripora po tarifni številki 74014 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 17. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.