Jedro

Po mnenju sodišča ni upravičeno, da je organ za BPP od priglašene kilometrine v km, odštel metre in številke ni zaokrožil. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerjav prvem odstavku 3. člena določa povračilo stroškov za vsak polni kilometer.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 1026/2021 z dne 11. 5. 2022 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Organ za brezplačno pravno pomoč (Organ za BPP) sklenil, da se tožeči stranki v roku 30 dni od prejema računa povrnejo stroški za odvetniške storitve in izdatke v znesku 427,38 € (štiristo sedemindvajset celih osemintrideset evra). V presežku se zahtevek za plačilo nagrade zavrne (2. točka izreka sklepa). Sredstva za plačilo stroškov se izplačajo iz proračunskih sredstev Republike Slovenije (3. točka izreka sklepa).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega akta izhaja, da je tožeča stranka kot odvetnik predložila napotnico v zvezi z izvedbo brezplačne pravne pomoči, ki je je bil deležen A. A. v postopku Okrožnega sodišča na Ptuju opr. št. IK 36682/2020. Organ za BPP je odvetniku priznal povrnitev stroškov v skupnem znesku 427,38 € in sicer: 100 točk po tarifni številki 8/13 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) za predlog z dne 15. 9. 2021, 200 točk po tarifni številki 8/4 OT za sestavo in vložitev ugovora zoper obtožnico, 125 točk po tarifni številki 10/10 OT (ker se je postopek odvijal pred sodnikom posameznikom) za zastopanje na predobravnalnem naroku dne 23. 3. 2022, 250 točk po tarifni številki 10/2 OT (ker se je postopek odvijal pred sodnikom posameznikom) za zastopanje na predobravnalnem naroku dne 4. 4. 2022, 250 točk po tarifni številki 10/2 OT (ker se je postopek odvijal pred sodnikom posameznikom) za zastopanje na naroku za izrek kazenske sankcije dne 4. 4. 2022, 80 točk za odsotnost iz pisarne dne 23. 3. 2022 in 4. 4. 2022 (četrti v povezavi s petim odstavkom 6. člena OT), skupaj torej 1005 točk, kar ob upoštevanju petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) znaša 502,5 točke, ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 €, torej 301,50 €. Priznal je še materialne stroške po 11/3 člen OT v višini 2 % od 1000 točk celotne nagrade, torej 20 točk, nad 1000 točk pa v višini 1 %, kilometrino v višini 35,69 € in strošek parkirnine z dne 4. 4. 2022 v višini 1,00 €. Od odmerjenih in priznanih stroškov je odmeril še 22 % DDV.

3. Organ za BPP pa tožeči stranki ni priznal priglašenih nagrad v višini 100 točk za pregled kazenskega spisa, 50 točk za posvet s stranko in 50 točk za končno poročilo, vse po tarifni številki 39 OT, ker so ta opravila že del priznanih nagrad za zastopanje. Priznal tudi ni priglašene nagrade za sestavo in vložitev zahteve za varstvo zakonitosti priglašene po tar. št. 11/3 OT, ker to opravilo presega obseg z odločbo dodeljene brezplačne pravne pomoči, nagrade v višini 50 točk priglašenih po 8/14 OT za vlogo z dne 23. 8. 2021 za obveščanje sodišča in 50 točk priglašenih po tar. št. 8/14OT za priglasitev pooblastila, ker je dolžnost odvetnika obveščati sodišče in predložiti pooblastilo in ker ne gre za opravilo, za katerega bi veljavna OT predvidevala posebno nagrado, iz istega razloga je Organ za BPP zavrnil tudi priglašeno nagrado za umik predloga.

4. Zoper navedeno odločitev je tožeča stranka po pooblaščencu vložila pravočasno tožbo v upravnem sporu s katero sodišču predlaga, da v celoti razveljavi izpodbijani sklep in zadevo vrne v ponovno odločanje. V tožbi navaja, da je organ BPP v celoti nepravilno odločal o odvetniških stroških in neutemeljeno zavrnil priglašene nagrade za opravljene samostojne odvetniške storitve in izdatke oziroma da je narobe uporabil OT. Poudarja, da je v zadevi šlo za kazenski postopek in da pregled spisa, študij zadeve in posvet s stranko ni zajet v določbah 5. poglavja OT (poglavje: Kazenski postopek). Predhodno svetovanje stranki in študij dokumentacije ne spada v postavko zastopanje na naroku za glavno obravnavo, saj se te storitve opravijo v drugem kraju in drugem času, odvetnik pa jih ni dolžan opravljati brezplačno. Prav tako odvetnik ni dolžan brezplačno pisati vloge, saj je pisanje vlog povezano z materialnimi stroški in s porabo delovnega časa. Tožeča stranka poudarja, da opravlja delo kot storitev na trgu, zato je vsako njegovo delo potrebno ovrednotiti in obračunati. Zahtevo za varstvo zakonitosti je vložil do izdaje odločbe sodišča prve stopnje, zato jo odločba, s katero so ga pooblastili za izvajanje brezplačne pravne pomoči, vsebuje oziroma zajema. Po Zakonu o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) vložitev zahteve za varstvo zakonitosti ni absolutno izključena že v postopku do izdaje odločbe I. stopnje (420. člen ZKP), zoper vmesne odločitve sodišča. Organ za BPP je v izpodbijanem sklepu tudi zmotno tolmačil, da zastopanje na predobravnalnem naroku, ki ga je opravil predsednik tričlanskega senata, predstavlja zastopanje pred sodnikom posameznikom. Kljub temu, da v določenih primerih posamezna opravila izvaja predsednik senata kot posameznik, je potrebno priznati celotne stroške v skladu s 3. točko tar. št. 10 OT, ker okrožna sodišča v kaznivih dejanjih, za katera je z zakonom predpisana kazen zapora 15 let ali več, sodijo praviloma v senatih. Pri tem tožeča stranka poudarja, da je predobravnalni narok izjemno pomemben, saj je tam potrebno navesti in predlagati izvedbo vseh dokazov, sicer se izgubi ta pravica. Glede priznane kilometrine v višini 24,3 km tožeča stranka navaja, da se kilometrina obračunava po kilometrih in ne po metrih, kot je Organ BPP zmanjšal njegovo navedeno kilometrino za 700 m. Dejanskega poteka poti nikakor ni mogoče obračunati na meter natančno. Sam je za obračun kilometrine uporabil povprečno razdaljo od mesta odhoda do mesta prihoda, kar znaša 25,86 km, zaokrožil jo je navzdol na 25 km. Ob tem se tožeča stranka sklicuje na obstoječo sodno prakso in na pojasnila oz. obvezno razlago določb OT, ki jih sprejema Odvetniška zbornica Slovenije (v nadaljevanju OZS). Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje. Priglaša tudi stroške.

5. V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri svoji odločitvi iz izpodbijanega sklepa in poudarja, da v skladu s sodno prakso odvetniku ne pripada nagrada za posvet s stranko in pregled listin, kajti za zastopanje je nujno potrebna tudi seznanitev z zadevo, zato pri uveljavljanju stroškov ne more biti podvajanja med posvetom s stranko, zastopanjem ali študijem zadeve. Posvet s stranko, pregled spisa ter pošiljanje elektronskih sporočil, ki jih odvetnik sestavi v konkretni zadevi, v kateri zastopa svojo stranko, niso samostojne storitve, saj je tako po vsebini kot po potrebi za njihovo sestavo neločljivo vezanje na to zadevo. Tožena stranka sodišču predlaga, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne.

6. V skladu z drugim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je sodišče vročilo tožbo v odgovor stranki z interesom, ki odgovora ni podala. Prav tako v postopku ni opravila drugih procesnih dejanj.

7. Tožba je utemeljena.

8. V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je bila tožeča stranka z odločbo Organa za BPP določena za izvajanje BPP upravičencu A. A., v obsegu sestave in vložitve potrebnih vlog pri sodišču ter zastopanja pred sodiščem prve stopnje do izdaje odločbe sodišča prve stopnje, in sicer v kazenskem postopku, ki se je vodil pod opr. št. I K 36682/2022. Sporno pa je ali je Organ za BPP pravilno zavrnil priznanje stroškov za priglašene storitve: posvet s stranko, pregled spisa, končno poročilo stranki, vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, priglašene stroške za vlogo - obvestilo sodišču, za vlogo - priglasitev pooblastila in vlogo - umik predloga in ali je pravilno zmanjšal priglašene stroške iz razloga, ker je na narokih z dne 23. 3. 2022 in 4. 4. 2022 sodil predsednik senata sam in ne cel senat ter ali je bilo pravilno, da je priglašeno kilometrino zmanjšal za 700 m. 9. Glede sklicevanja tožeče stranke na pojasnila oziroma obvezne razlage določb OT, ki jih sprejema OZS, sodišče pojasnjuje, da na te razlage oziroma pojasnila ne sodišča ne organi za brezplačno pravno pomoč niso vezani. Zakon, ki ureja upravičenje do plačila odvetnikov za svoje delo je ZOdv. Ta v 17. členu določa, da je odvetnik upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po odvetniški tarifi (prvi odstavek tega člena1). Odvetniško tarifo sprejema Odvetniška zbornica Slovenije po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za pravosodje (19. člen ZOdv). Obvezna razlaga OT niti formalno niti vsebinsko in tudi po postopku sprejemanja ne predstavlja določb OT, zato pristojnih pri odločanju ne zavezuje. Ne glede na mestoma drugačna stališča, je takšna tudi prevladujoča sodna praksa2, s katero se sodišče tudi v tej zadevi strinja.

10. Tar. št. 39 OT predvideva nagrado za nasvete, mnenja in udeležbo na konferencah, preglede spisov in listin v primeru, če storitve iz te tarifne številke niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. Glede razlage te tarifne številke obstoji obsežna sodna praksa3, skupno stališče katere je, da je nagrada za posvet s stranko in pregled spisa načeloma vsebovana v nagradi za druga opravljena dejanja, kot so sestava vlog ali zastopanje na naroku. Navedenih procesnih dejanj namreč že po naravi stvari (praviloma) ni mogoče izvesti, ne da bi se odvetnik predhodno posvetoval s stranko in pregledal spis. V okvir tar. št. 39 OT torej ne sodijo dejanja pripravljalne narave, ki omogočajo, da odvetnik nudi svojo storitev4. Pri tem ni bistveno ali gre za civilni, kazenski, delovnopravni ali kak drug sodni postopek5. Po presoji sodišča pa to vendarle še ne pomeni, da so storitve, navedene v tar. št. 39 OT, že same po sebi del nagrad v okviru sodnega postopka, temveč bi morala tožena stranka v izpodbijanem sklepu konkretizirano pojasniti, s katerim konkretnim procesnim dejanjem oziroma s katero tarifno številko je nagrada za posamezno konkretno navedeno storitev že zajeta in priznana6, v tem delu je izpodbijani sklep pomanjkljivo obrazložen. To se nanaša tudi na priznanje oz. nepriznanje priglašenih stroškov za končno poročilo stranki. V skladu s sodno prakso7 lahko ob koncu postopka odvetnik stranko seznani z izidom zadeve in je za to opravilo upravičen do nagrade po tar. št. 39. OT, saj ne gre za storitev, ki bi bila zajeta v vlogi kot npr. tožbi, odgovoru na tožbo, pripravljalni vlogi ali zastopanju na naroku.

11. Glede vložene zahteve za varstvo zakonitosti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti izpodbijani sklep niti tožeča stranka ne navedeta podatkov, iz katerih bi sodišče lahko preizkusilo kakšna zahteva za varstvo zakonitosti je bila vložena oz. smotrnost/utemeljenost njene vložitve. Iz istega razloga sodišče tudi ne more preizkusiti zavrnitve priznanja stroškov za "vlogo - obvestilo sodišču" in "vloga - umik predloga". Glede vloge, s katero je tožeča stranka posredovala svoje pooblastilo, pa se sodišče strinja z obrazložitvijo izpodbijanega sklepa, da to ravnanje ni ovrednoteno v OT. Tudi po mnenju sodišča ta vloga ne spada pod 14 alinejo tar. št. 8, saj ne gre za spisano/obrazloženo vlogo, ampak zgolj za posredovanje izpolnjenega obrazca pooblastila, s katerim odvetnik izkaže, da zastopa svojo stranko na podlagi veljavnega pravnega naslova.

12. V primeru sojenja predsednika senata kot sodnika posameznika iz sodne prakse izhaja, da se na podlagi jezikovne razlage tar. št. 10, priznajo stroški za delo odvetnika v višini točk, ki so določene za sojenje, kot je dejansko potekalo, torej sojenje pred sodnikom posameznikom, za kar je določenih 200 točk.8 O tem je upravni organ odločil pravilno. Po mnenju sodišča pa ni upravičeno, da je od priglašene kilometrine v km, odštel metre in številke ni zaokrožil. Po četrtem odstavku 10. člena OT se kilometrina obračuna v višini, ki se po uredbi, ki ureja davčno obravnavo povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (v nadaljevanju Uredba), ne všteva v davčno osnovo. Uredba pa v prvem odstavku 3. člena določa povračilo stroškov za vsak polni kilometer.

13. Upoštevajoč vse navedeno je sodišče v skladu s 4. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in 7. točko drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1 tožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo in zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek ter se do ostalih navedb strank ni opredelilo. Organ bo ob upoštevanju stališč sodišča v tem upravnem sporu (peti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločal o odmeri navedenih odvetniških nagrad in stroškov in v novo izdanem aktu obrazložil svoje odločitve tako, da jih bo sodišče lahko preizkusilo.

14. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj sta se stranki v pisni vlogi, na podlagi 5. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 njeni izvedbi odpovedali.

15. V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožeča stranka, ki jo je v postopku zastopal odvetnik kot pooblaščenec, upravičena do povrnitve priglašenih stroškov v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče ob upoštevanju 22% DDV, kar znaša skupno 347,70 EUR, naložilo v plačilo toženi stranki.

16. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi s 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

1 Ob izjemah, ki so določene v naslednjih odstavkih, ki pa ne zadevajo predmetne zadeve. 2 Glej odločitve VSC II Kp 51005/2018 z dne 30. 6. 2020, VSC I Cp 117/2020 z dne 7. 5. 2020, VSC II Kp 5623/2016 z dne 18. 8. 2020, VSL I Cp 220/2019, UPRS II U 355/2020 z dne 10. 7. 2023 in UPRS I U 778/2020 z dne 25. 11. 2022. 3 Npr. odločitve VDSS Psp 335/2017 z dne 26. 10. 2017, VSL I Cp 220/2019 25. 3. 2019 VSL I Cpg 101/201*9 26. 2. 2019 idr. 4 Glej tudi I U 778/2020 25. 11. 2022. 5 Tar. št. 39 je v ločenem XXI. poglavju OT in iz nje jasno izhaja, da predstavlja generalno določbo, ko pravi: če storitve iz te tarifne številke niso zajete v drugih tarifnih številkah ..., torej katerihkoli drugih tarifnih številkah. 6 Glej 10. točka obrazložitve odločitve Upravnega sodišča III U 22/2018 z dne 2. 12. 2020. 7 Glej 13. točko odločitve Upravnega sodišča I U 768/2020 z dne 17. 5. 2022. 8 Tako 10. in 11. točka sodbe Upravnega sodišča I U 1298/2018-11 z dne 2. 4. 2019.