Jedro

Za nedovoljene dokaze, ki jih opredeljuje drugi odstavek 18. člena ZKP, se sicer med drugimi štejejo tudi dokazi, ki so bili pridobljeni s kršitvijo določb kazenskega postopka, vendar to ne pomeni, da ima kršitev sleherne določbe kazenskega postopka za posledico ekskluzijo dokaza. Kateri dokazi so nedovoljeni in kdo jih izloči iz spisa, je izrecno določeno v Zakonu o kazenskem postopku.

Izrek

Pritožba zagovornika obtoženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Krškem je z izpodbijanim sklepom, na podlagi določila drugega odstavka 285. e člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), zavrnilo predloga obtoženega A. A. in njegovega zagovornika za izločitev dokazov kot neutemeljena.

2. Zoper sklep se pritožuje obtoženčev zagovornik zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb kazenskega postopka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni ter predlogu zagovornika za izločitev dokazov ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Težišče pritožbe je v očitku sodni izvedenki B. B., da je pisno izvedensko mnenje z dne 21.12.2015 izdelala, ne da bi pred tem dejansko opravila ustrezen pregled obtoženega, kakor ji je to z odredbo opr. št. I Kpr 22429/2015 z dne 7.12.2015 naložilo sodišče. S tem je podana kršitev prvega odstavka 253. člena ZKP, ki izrecno določa, da mora izvedenec opraviti ogled predmeta izvedenstva (v konkretnem primeru torej pregled obtoženega). Zato je predmetno izvedensko mnenje potrebno izločiti iz spisa, saj gre za nedovoljen dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo navedene določbe prvega odstavka 253. člena ZKP. Posledično temu je potrebno iz spisa izločiti tudi zapisnik o zaslišanju izvedenke B. B. v zvezi z njenim pisnim izvedenskim mnenjem, saj gre za posredno nedovoljen dokaz, torej dokaz, ki je bil sicer pridobljen na zakonit način, vendar na podlagi nedovoljenega dokaza in sicer pisnega izvedenskega mnenja izvedenke.

5. Predstavljenemu pravnemu naziranju tudi sodišče druge stopnje ne more pritrditi. Za nedovoljene dokaze, ki jih opredeljuje drugi odstavek 18. člena ZKP, se sicer med drugimi štejejo tudi dokazi, ki so bili pridobljeni s kršitvijo določb kazenskega postopka, vendar to ne pomeni, da ima kršitev katerekoli določbe kazenskega postopka za posledico eksluzijo dokaza, kot si to zmotno razlaga obramba. Zagovornik namreč spregleda, da je v drugem odstavku 18. člena ZKP v nadaljevanju določeno, da se torej sodna odločba ne sme opreti med drugim na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo določb kazenskega postopka in je zanje v tem zakonu – ZKP določeno, da se sodna odločba nanje ne more opreti. Kateri dokazi so nedovoljeni in kdo jih izloči iz spisa, je torej določeno v Zakonu o kazenskem postopku in sicer v 83. členu, tretjem odstavku 148. a člena, tretjem in četrtem odstavku 154. člena, 204. in 219. členu, desetem odstavku 227. člena, tretjem odstavku 228. člena, 237. členu, prvem odstavku 251. člena, četrtem odstavku 276. člena, tretjem odstavku 286. člena, četrtem odstavku 340. člena in petem odstavku 377. člena. Med navedenimi določbami torej ni določbe prvega odstavka 253. člena ZKP, katere kršitev pri pridobivanju dokaza bi imela za posledico nezakonitost tega dokaza. Glede na navedeno je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi zagovornikovega predloga za izločitev izvedenskega mnenja dr. B. B. zaradi kršitve določbe prvega odstavka 253. člena ZKP, posledično temu pa tudi zapisnika o zaslišanju izvedenke, pravilna in zakonita.

6. Sodišče prve stopnje je tako zagovornikov predlog za izločitev dokazov upravičeno vsebinsko ovrednotilo le kot izpodbijanje pravilnosti, popolnosti in verodostojnosti mnenja sodne izvedenke. Zato je pravilno izpostavilo določbo 258. člena ZKP, da se nasprotja ali pomanjkljivosti v mnenju izvedenca ali nastali utemeljen dvom v pravilnost izvedenskega mnenja skuša najprej odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca, torej z dopolnitvami že izdelanega izvedenskega mnenja. Šele, če rezultat takšnega postopanja ne da zadovoljujočega rezultata, se lahko zahteva mnenje drugega izvedenca. Nenazadnje pa iz spisovnega gradiva izhaja, da je zagovornik najprej podal pisne pripombe na izvedensko mnenje B. B., ki je bila na njegov predlog tudi neposredno zaslišana, podal pa je tudi predlog za postavitev novega izvedenca psihiatrične stroke za obtoženca, katerega pa je izvenobravnavni senat ob nestrinjanju preiskovalnega sodnika zavrnil kot neutemeljenega.

7. Po vsem navedenem se pritožbene navedbe, s katerimi zagovornik uveljavlja bistvene razlike v delu (pristopu) izvedenca psihiatrične stroke, ko gre za izdelavo izvedenskega mnenja za potrebe kazenskega postopka oziroma za potrebe nepravdnega postopka zaradi ureditve stikov med staršem in mladoletnim otrokom, izkažejo za brezpredmetne.

8. Ker razlogi, s katerimi pritožnik izpodbija sklep sodišča prve stopnje, niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.