Jedro

Taksna obveznost za pritožbeni postopek nastane ob vložitvi pravnega sredstva ne glede na to, ali je pravno sredstvo utemeljeno ali ne. Navedbe o materialnopravni napačnosti sodbe, zgrešeni aktivni in pasivni legitimaciji ter pristojnosti sodišča, zato na odločitev glede takse, ki jo je toženec dolžan plačati za pritožbo zoper sodbo, ne morejo vplivati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Brežicah je s sklepom z dne 20. 11. 2017 (redna št. 30 spisa) zavrnilo ugovor toženca zoper plačilni nalog sodišča z dne 27. 9. 2017. S tem nalogom mu je naložilo plačilo takse za vloženo pritožbo1 zoper sodbo, ki je bila v tej zadevi izdana 28. 8. 2017. 2. Zoper takšno odločitev je toženec 19. 12. 2017 vložil pritožbo2. Navaja, da sodba z dne 28. 8. 2017 nima materialnopravne podlage v zakonu. Tožena stranka ne more biti tožena stranka, podaja pa tudi ugovor nepristojnosti Okrajnega sodišča v Brežicah. Ker bi moralo sodišče sodbo odpraviti in razveljaviti ter tožbo zavreči, je ugovor takse prost in je sodišče sodno takso napačno odmerilo. V nadaljevanju svoje ugovore še podrobneje utemelji s trditvijo, da je fizična oseba in s tožnico ne posluje, ta pa zato za vložitev tožbe ne izkazuje pravnega interesa in ne more biti tožnica; da je terjatev gospodarske družbe lahko le predmet stečaja; da tožnica ni sklenitelj pogodbe; da je tožnica insolventna in da sodba ne more biti izvršljiva.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je plačilni nalog mogoče izpodbijati z ugovorom iz razlogov, da taksna obveznosti ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo (prvi odstavek 34.a člena Zakona o sodnih taksah, v nadaljevanju ZST-1). Iz tega logično izhaja, da je tudi s pritožbo zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog odločitev o ugovoru (vsebinsko) mogoče izpodbijati (le) iz navedenih razlogov.

5. V pritožbi toženec sicer zatrjuje, da je sodišče sodno takso napačno odmerilo, vendar pa takšno trditev utemeljuje s trditvijo, da je sodba materialnopravno nepravilna, da ne tožeča ne tožena stranka nista (stvarno) legitimirani za ta postopek, da tožnica za tožbo nima pravnega interesa, sodišče pa je nepristojno za odločanje. To pa niso razlogi, ki bi nudili podlago za sklep, da je sodišče prve stopnje takso za pritožbo zoper sodbo s plačilnim nalogom z dne 27. 9. 2017 nepravilno odmerilo.

6. Na podlagi 1. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 namreč taksna obveznost za pritožbeni postopek nastane ob vložitvi pravnega sredstva ne glede na to, ali je pravno sredstvo (v konkretnem primeru pritožba zoper sodbo) sicer utemeljeno vloženo ali ne. Navedbe o materialnopravni napačnosti sodbe, zgrešeni aktivni in pasivni legitimaciji ter pristojnosti sodišča, zato na odločitev glede takse, ki jo je toženec dolžan plačati za pritožbo zoper sodbo, ne morejo vplivati.

7. Pritožbeno sodišče ob tem ugotavlja še to, da je sodišče prve stopnje takso pravilno odmerilo na podlagi tarifne št. 1021 ZST-1, odmera pa je tudi po višini pravilna.

8. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

1 Gre za pritožbo z dne 20. 9. 2017 (red. št. 22), ki jo je toženec naslovil kot "ugovor zoper sodbo.." in "zahteva za zavrženje tožbe..." 2 Toženec je pritožbo (red. št. 33 spisa) naslovil kot "ugovor zoper plačilni nalog za ugovor zoper sodbo .." in "zahteva za zavrženje tožbe.."