Jedro

V 7. odstavku 40. člena ZBPP je določeno, da sodišče v primeru, če je znesek, za katerega je v odločbi o stroških postopka odločilo, da ga mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije (v konkretnem primeru proračuna prvostopenjskega sodišča), višji od zneska brezplačne pravne pomoči, ki ga pozneje odobri strokovna služba za BPP, in je znesek že plačan v korist proračuna, upravičencu do brezplačne pravne pomoči iz proračuna povrne znesek v višini razlike do neodobrenega dela brezplačne pravne pomoči. Le v kolikor nasprotna stranka navedenega zneska še ni plačala v korist proračuna, se terjatev v tem delu odstopi upravičencu do brezplačne pravne pomoči. To pomeni, da je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani dolžno ex lege za tožnika, ki je v sporu o glavni stvari uspel, na račun pooblaščenega odvetnika vrniti razliko med z izpodbijanim sklepom priznanim zneskom in zneskom, odmerjenim z upravno odločbo službe BPP. Sodišče kot zavezanec bo tako postopalo, v kolikor je tožena stranka odmerjeni znesek že nakazala na njegov račun oz. bo terjatev v višini razlike odstopilo upravičencu do brezplačne pravne pomoči, če nasprotna stranka po sodni odločbi odmerjenega zneska še ni plačala.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je tožena stranka v 15-ih dneh dolžna za tožečo stranko plačati stroške postopka v znesku 247,66 EUR na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev do plačila.

2. Zoper navedeni sklep je tožnik po pooblaščenem odvetniku vložil pravočasno pritožbo zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotno uporabljenega materialnega prava. Predlaga njegovo spremembo ali vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sodišče je spregledalo, da je glede na 48. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči upravičeno zgolj do povrnitve stroškov, ki so dejansko bili plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči. Država je na podlagi zakonite subrogacije upravičena samo do povračila priznanih stroškov iz naslova Bpp, ki so bili v konkretnem primeru, na podlagi napotnice priglašeni v višini 228,14 EUR, ne pa do razlike do polne višine stroškov, ki jih tožena stranka dolguje po Zakonu o odvetniški tarifi. Meni, da bi se pravilen izrek sklepa moral glasiti, da je tožena stranka dolžna na račun sodišča plačati 228,14 EUR, znesek 19,52 EUR pa na račun tožeče stranke.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožba sicer pravilno poudarja, da je tožena stranka na račun prvostopenjskega sodišča dolžna plačati le toliko stroškov postopka za tožnika, kolikor je bilo priznanih in izplačanih pooblaščenemu odvetniku na podlagi odločbe Službe za brezplačno pravno pomoč. Vendar pa v okoliščinah konkretnega primera izpodbijani sklep sam po sebi ni nezakonit, in sicer iz razlogov, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

5. Izpodbijani stroškovni sklep, s katerim je priznanih 247,66 EUR in odrejeno, da tožena stranka ta znesek nakaže na račun prvostopenjskega sodišča, je izdan 5. 6. 2015, medtem ko je sklep strokovne službe za brezplačno pravno pomoč št. Bpp 128/2014 o odmerjenih 228,99 EUR stroškov, izdan šele 14. 7. 2015. Prav slednje dejstvo, torej časovni zamik v odmeri pa je bistven za pritožbeno rešitev konkretnega primera.

6. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v Zakonu o brezplačni pravni pomoči (Ur. l. RS, št. 48/2001 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju: ZBPP). ZBPP namreč v 7. odstavku 40. člena izrecno določa, da sodišče v primeru če je znesek, za katerega je v odločbi o stroških postopka odločilo, da ga mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije (v konkretnem primeru proračuna prvostopenjskega sodišča), višji od zneska brezplačne pravne pomoči, ki ga pozneje odobri strokovna služba za BPP, in je znesek že plačan v korist proračuna, upravičencu do brezplačne pravne pomoči iz proračuna povrne znesek v višini razlike do neodobrenega dela brezplačne pravne pomoči. Le v kolikor nasprotna stranka navedenega zneska še ni plačala v korist proračuna, se terjatev v tem delu odstopi upravičencu do brezplačne pravne pomoči. Navedena pravna podlaga v okoliščinah konkretnega primera seveda pomeni, da je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani dolžno ex lege za tožnika, ki je v sporu o glavni stvari uspel, na račun pooblaščenega odvetnika vrniti razliko med z izpodbijanim sklepom priznanim zneskom v višini 247,66 EUR in zneskom, odmerjenim z upravno odločbo službe BPP v višini 228,99 EUR. Sodišče kot zavezanec bo tako postopalo, v kolikor je tožena stranka odmerjeni znesek že nakazala na njegov račun oz. bo terjatev v višini razlike odstopilo upravičencu do brezplačne pravne pomoči, če nasprotna stranka po sodni odločbi odmerjenega zneska še ni plačala.

7. Iz predhodno navedenih materialnopravnih razlogov je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 2. odstavka 365. člena ZPP potrditi sklep sodišča prve stopnje.