Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker obrazložitev ne predstavlja odločitve o stvari, na položaj strank nima pravnih učinkov, zato stranke nimajo pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper obrazložitev odločbe.
I. Pritožba se zavrže. II. Toženi stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, ki se glasi: „1. Prvemu in drugemu tožencu se prepove kršenje avtorske pravice tožeče stranke na računalniškem programu M. tako, da se jima prepove reprodukcija, prilagoditve in distribucija računalniškega progama M. ter se jima prepove bodoče kršitve avtorske pravice tožeče stranke na računalniškem programu M. tako, da se jima prepove bodoča reprodukcija, prilagoditve in distribucija računalniškega programa. Za primer kršitve prepovedi iz 1. točke te začasne odredbe, se določi kazen 10.000,00 EUR za vsakega od tožencev.; 2. Začasna odredba velja do pravnomočne odločitve v tem sodnem postopku.“ Odločilo je še, da so stroški vezani na predlog in izdajo začasne odredbe nadaljnji pravdni stroški tega postopka.
2. Toženi stranki sta se zoper sklep pravočasno pritožili zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka (pritožbeni razlogi po 1. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču sta smiselno predlagali, da izpodbijani sklep razveljavi.
3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrže. 4. Pritožba se zavrže. 5. Pritožnika v pritožbi navajata, da imata v obravnavanem primeru pravni interes za pritožbo. Sodišče prve stopnje se ni izreklo o obsežnih trditvah tožencev glede dogovora z dne 6. 1. 2008, iz katerega izhaja, da ima prvotožena stranka ekskluzivno pravico do prodaje M. na srbskem tržišču. Po drugi strani pa je mimo trditev in predloga tožeče stranke v obrazložitvi odločbe zaključilo, da bi tožeča stranka obravnavani zahtevek lahko uperila izključno zoper srbsko družbo B., d.o.o. V obravnavanem primeru je obrazložitev odločbe z vidika pravnega položaja toženih strank pomembnejša od izreka. Tožeča stranka obrazložitev izpodbijane odločbe v Srbiji uporablja tako, da z njo seznanja potencialne kupce družbe B., d.o.o., kar vpliva na pravni in ekonomski položaj prvotožene stranke, ki je kot družbenik te družbe prikrajšana na dobičku.
6. Toženi stranki v pritožbi izrecno navajata, da pritožbo vlagata zoper zaključke sodišča prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ne pa zoper izrek izpodbijane odločbe.
7. V teoriji in praksi je poenoteno stališče, da zaradi pomanjkanja formalnega in praviloma tudi materialnega pritožbenega interesa, pritožba zoper obrazložitev odločbe ni dovoljena (primerjaj: J. Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV založba in Ur. l. RS, Ljubljana, 2009, str. 354). Pravico do pritožbe ima samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Materialni pritožbeni interes ima pritožnik takrat, ko je s pravnimi učinki izpodbijane odločbe prizadet v materialno ali procesno pravnem položaju, npr. zaradi zmanjšanja njegovih pravic ali razširitve njegovih obveznosti. Stranko zavezuje samo pravnomočni del odločbe, to je izrek, zato ima pravico vložiti pravno sredstvo samo zoper izrek. Obrazložitev ne more postati pravnomočna in tudi ne zavezujoča za stranke, saj le utemeljuje, zakaj je sodišče sprejelo odločitev, ki je razvidna iz izreka. Ker obrazložitev ne predstavlja odločitve o stvari, na položaj strank nima pravnih učinkov, zato stranke nimajo pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper obrazložitev odločbe (primerjaj sklepa VS RS VIII Ips 402/2006 in II Ips 64/98).
8. Z izpodbijanim sklepom je bil predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe zavrnjen. Odločitev sodišča prve stopnje tako za toženi stranki ne pomeni neugodne posledice, saj v tej fazi postopka ugodnejše odločitve ne bi mogli doseči, zato toženi stranki nimata pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep.
9. Ker pritožba ni dovoljena, če pritožnik nima pravnega interesa zanjo in je pravni interes procesna predpostavka, na katero sodišče pazi ves čas postopka po uradni dolžnosti, ima pomanjkanje pravnega interesa za posledico zavrženje pritožbe (tretji odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
10. Pritožbeno sodišče je na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrglo kot nedovoljeno. Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, mora sam nositi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).