Jedro

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 5. 10. 2015 ustavilo postopek zavarovanja s predhodno odredbo in razveljavilo opravljena dejanja. Od tedaj lahko tožena stranka prosto razpolaga z denarnimi sredstvi. Ob takšnih in sicer ugotovljenih dejanskih okoliščinah je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog tožene stranke za plačilo sodne takse za pritožbo 1.005,00 EUR.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo z dne 2. 12. 2014. Iz predloženih listin je ugotovilo, da se je nad toženo stranko 24. 7. 2014 začel postopek prisilne poravnave St 2956/2014 in da je lastnica stanovanja, v katerem živi, v vrednosti 30.000,00 EUR. Iz letnega poročila za leto 2013 in iz bilance stanja na 31. 12. 2013 izhaja, da njene obveznosti do virov sredstev znašajo 770.414,00 EUR, nima pa lastnega kapitala. Kratkoročna sredstva znašajo 278.985,00 EUR, kratkoročne obveznosti 767.930,00 EUR, kar pomeni, da z vnovčenjem kratkoročnih terjatev ne more poplačati kratkoročnih obveznosti, kar kaže na kratkoročne likvidnostne težave. Odprta ima dva transakcijska računa, pri banki A d.d. je na 17. 12. 2015 imela sredstva 47.002,80 EUR in banki B d.d. je imela 6. 2. 2015 sredstva 803,18 EUR. Ob upoštevanju sodne takse za pritožbo 1.005,00 EUR, tožena stranka lahko zagotovi sredstva v 15 dneh.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. V pritožbi navaja, da je sodišče s sklepom z dne 4. 7. 2013 ugodilo predlogu za izdajo predhodne odredbe, ki ga je podala tožeča stranka, s katerim je odredilo sredstvo zavarovanja po 4. točki prvega odstavka 260. člena ZIZ. Na podlagi sklepa je zavarovalo plačilo vtoževane terjatve 45.783,92 EUR ter stroškov postopka izdaje predhodne odredbe 291,11 EUR, skupaj 46.075,03 EUR, tako, da je prepovedalo organizacijam za plačilni promet banki A d.d. in banki B d.d., da bi toženi stranki ali osebi po njenem nalogu izplačali denarni znesek iz računov tožene stranke do zneska v navedeni višini. Z denarnimi sredstvi na računu banka A d.d. ne more razpolagati, denarna sredstva na računu pri banki B d.d. 803,10 EUR ter preostali del sredstev pri banki A d.d. 925,77 EUR, skupaj 1.728,87 EUR potrebuje za redno poslovanje. Znesek komaj zadošča za kritje stroškov rednega poslovanja, to pomeni, da ne more zagotoviti 1.005,00 EUR za plačilo sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbene navedbe glede izdane predhodne odredbe z dne 4. 7. 2013 s prepovedjo organizacijam za plačilni promet izplačati toženi stranki vtoževanih 46.075,03 EUR in nemožnosti razpolaganja z zarubljenim denarnim zneskom na računih ter da preostali znesek 1.728,87 EUR potrebuje za redno poslovanje, predstavljajo pritožbene novote. Tožena stranka v pritožbi ni pojasnila zakaj teh navedb ni mogla podati v pravočasnem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks 29. 12. 2014 (list. št. 104-109 spisa) oziroma v priloženi izjavi o premoženjskem stanju z dne 29. 12. 2014 (priloga A 110). Sodišče druge stopnje jih zato ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s četrtim in šestim odstavkom 286. člena ZPP ter 15. členom ZIZ).

5. Poleg tega je iz spisa razvidno, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 5. 10. 2015 (po predlogu dolžnika z dne 2. 9. 2015) ustavilo postopek zavarovanja s predhodno odredbo in razveljavilo opravljena dejanja (list. št. 123, 124 spisa). Sklep je po neutemeljeni pritožbi tožeče stranke potrdilo sodišče druge stopnje s sklepom Cpg 336/2015 z dne 14. 1. 2016 (list. št. 145, 146 spisa) in sodišče prve stopnje je obvestilo organizaciji za plačilni promet o razveljavitvi predhodne odredbe z dopisom z dne 29. 2. 2016 (list. št. 154, 155), kar dokazujeta vročilnici v spisu. Od tedaj lahko tožena stranka prosto razpolaga z denarnimi sredstvi. Ob takšnih in sicer ugotovljenih dejanskih okoliščinah je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog tožene stranke za plačilo sodne takse za pritožbo 1.005,00 EUR.

6. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.