Jedro

Prikrajšanje, ki naj bi dolžniku nastalo z izpolnitvijo obveznosti, ugotovljene s pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo, ne ustreza pravnemu standardu znatnejše škode po prvem odstavku 63. člena ZIP, ki ga je treba tolmačiti restriktivno, saj bi bil lahko v nasprotnem primeru z vsako izvršitvijo obveznosti po izvršilnem naslovu, ki vedno pomeni prikrajšanje za dolžnika, izpolnjen eden od obeh pogojev za odložitev izvršbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvo sodišče zavrnilo dolžničin predlog za odložitev izvršbe, ker je ugotovilo, da je bilo o izrednem pravnem sredstvu - reviziji proti sodbi, ki je izvršilni naslov, že odločeno s sodbo z dne 8.9.1993, dolžnica pa je utemeljevala predlog za odložitev izvršbe z vloženo revizijo in nastankom znatne škode zaradi nizke invalidske pokojnine in slabega zdravja.

Proti sklepu se pritožuje dolžnica in uveljavlja vse tri pritožbene razloge (prvi odstavek 353. člena ZPP v zvezi s členom 14 ZIP).

Sodišču druge stopnje predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da v skladu z določbo prvega in drugega odstavka 63. člena ZIP izvršbo popolnoma odloži. V pritožbi navaja, da je bila dolžničina revizija res zavrnjena, vendar je to dejstvo irelevantno, kar zadeva dolžničino zdravstveno in premoženjsko stanje ter premoženjsko stanje njenega partnerja. Dolžnica in njen partner bi pretrpela hujšo zdravstveno škodo, saj bi z rubežem ostala brez dobrega dela denarja, ki ga prejema (invalidska pokojnina), s tem pa bi se poslabšala kvaliteta njene prehrane in možnost nakupa zdravil, kar bi lahko močno vplivalo na že načeto zdravje dolžnice in njenega moža. To dejstvo pa je posebno upravičen razlog za odlog izvršbe.

Pritožba ni utemeljena.

Po 63. členu ZIP sodišče lahko na dolžnikov predlog odloži izvršbo, če bi ta z njo pretrpel znatnejšo škodo in (kumulativno) obstajajo razlogi, ki so našteti v prvem odstavku tega člena oz. če obstaja za to posebno upravičen razlog (drugi odstavek citiranega člen).

Pritožnica je kot razlog v prelogu za odložitev izvršbe navedla prav dejstvo, da je zoper odločbo, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, vloženo izredno pravno sredstvo (1.točka prvega odstavka 63. člena ZIP), pri čemer je zatrjevala nastanek znatnejše škode z izvršbo z nizko invalidsko pokojnino in slabim zdravstvenim stanjem.

Ker ni sporno, da je bila pritožničina revizija s sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, z dne 8.9.1993, zavrnjena, je materilanopravno pravilna odločitev prvega sodišča, ki je zaradi neobstoja zatrjevanega razloga po 1.točki prvega odstavka 63. člena ZIP dolžničin predlog zavrnilo in pri tem verjetnega nastanka znatnejše škode kot drugega kumulativnega pogoja za odložitev izvršbe, ni ugotavljalo. Če pritožnica meni, da obstajajo za odložitev izvršbe drugi upravičeni razlogi (drugi odstavek 63. člena ZIP), bo pač to lahko uveljaljala le v morebitnem ponovnem predlogu za odložitev izvršbe. V zvezi z njenimi pritožbenimi navedbami pa je potrebno povedati, da prikrajšanje, ki naj bi dolžniku nastalo z izpolnitvijo obveznosti, ugotovljene s pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo, ne ustreza pravnemu standardu znatnejše škode po prvem odstavku 63. člena ZIP, ki ga je treba tolmačiti restriktivno, saj bi bil lahko v nasprotnem primeru z vsako izvršitvijo obveznosti po izvršilnem naslovu, ki vedno pomeni prikrajšanje za dolžnika, izpolnjen eden od obeh pogojev za odložitev izvršbe.

Zaradi povedanega je odločitev prvega sodišča pravilna in ker prvo sodišče tudi ni zagrešilo kakšne absolutne bistvene kršitve določb postopka, na kar mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 365. člena ZPP v zvezi s členom 14 ZIP), je dolžničino pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep prvega sodišča po določbi 3. točke 380. člena ZPP v zvezi s členom 14 ZIP.