Jedro

Tožnik ni dokazal zatrjevanega protipravnega ravnanja, zato je bil odškodninski zahtevek pravilno zavrnjen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, s katerim je zahtevala, da ji tožena plača 50.000,00 EUR kot odškodnino. V posledici takšne odločitve je tožeči stranki naložilo, da toženi povrne 1.735,20 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 15. dne od vročitve sodbe dalje.

Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo tožeča stranka in uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče vloženi pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglaša pritožbene stroške. V bistvenem navaja, da tožnik odločbe ni predložil, ker v njej ni navedeno, da bi bil tožnik alkoholik, vendar pa je tožena stranka oziroma njen direktor ta očitek raznašala po okoliških lokalih, tudi gostinskih, kar bi lahko potrdile predlagane priče, ki pa jih sodišče ni zaslišalo. Dejansko stanje je bilo zato zmotno ugotovljeno. Ni res, da bi bil tožnik odpuščen iz doma upokojencev zaradi neplačila.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Očitka glede bistvenih kršitev določb postopka pritožnik ni konkretiziral, zato je pritožbeno sodišče sodbo preizkusilo zgolj glede kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti in ugotovilo, da le-te niso bile storjene.

Pritožnik je v tem postopku zahteval plačilo odškodnine, svoj zahtevek pa je utemeljil (tudi) s trditvami, da ga je tožena stranka z odločbo z dne 21.1.2004 premestila iz Dom Starejših občanov L. v Dom Starejših občanov F., ker naj bi motil hišni red. Ker je bil premeščen zaradi obdolžitve, da je alkoholik in da povzroča nemir, kar ni res, je trpel hude psihične bolečine, saj so ga v starem in novem domu vsi zasmehovali, bil je vsestransko ponižan in je daljše obdobje trpel hude depresije. Življenje tožnika se je zaradi te premestitve bistveno spremenilo.

Na podlagi takšne trditvene podlage je sodišče prve stopnje izvedlo dokazni postopek in nato po oceni izvedenih dokazov v smislu 8. člena ZPP ugotovilo, da je bil tožnik premeščen zaradi neplačila oskrbnih stroškov in ne iz razlogov, kot jih je zatrjeval v tožbi. Ugotovilo je tudi, da se tožnik v Domu starejših občanov F. počuti zelo dobro in zato v novem domu ni prišlo do nobenega incidenta. Posledično je zaključilo, da trditve o hudih psihičnih bolečinah in daljšem obdobju hudih depresij, niso izkazane.

Pritožbeno sodišče takšne dejanske ugotovitve v celoti sprejema in se v izogib ponavljanju sklicuje na razloge, ki jih je navedlo že sodišče prve stopnje. V zvezi s pritožbenimi trditvami, da je očitek o tem, da je bil tožnik alkoholik, po okoliških lokalih raznašal direktor tožene stranke in da je to bil tudi razlog premestitve, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za nedovoljeno pritožbeno novoto ( 337. člen ZPP), ki je pritožnik ni z ničemer opravičil. V postopku pred sodiščem prve stopnje tega ni navajal, pač pa je o tem zgolj izpovedal. Ker dokazni postopek ni namenjen dopolnjevanju morebiti pomanjkljivih trditev, pač pa dokazovanju, tega zato sodišče prve stopnje utemeljeno ni upoštevalo, prav tako pa v zvezi s tem ni bilo potrebno izvajati dokaznega postopka.

Glede na to, da je bil, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, razlog tožnikovega odpusta iz Doma starejših občanov B.v neplačilu stroškov oskrbe in ne v (neresnični) obdolžitvi, da je alkoholik in da povzroča nemir, je odločitev o zavrnitvi zahtevka tudi materialnopravno pravilna. Pritožnik bi namreč moral, da bi sodišče lahko ugodilo njegovemu tožbenemu zahtevku, dokazati sočasen obstoj vseh predpostavk odškodninske odgovornosti (razen krivde, ki se domneva) in sicer protipravno ravnanje, nastanek škode in vzročno zvezo med takšnim ravnanjem in škodo, česar pa, kot je ugotovilo sodišče, ni storil, saj manjka že prva predpostavka, to je izkazano protipravno ravnanje.

Pritožbeno sodišče je glede na navedeno na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. V zavrnitvi pritožbe je že vsebovana tudi odločitev o stroških pritožbenega postopka. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, do povračila stroškov ni upravičen (154. v zvezi s 165. členom ZPP).