Jedro

Zoper drugostopenjski sklep, s katerim je bil del sodbe sodišča prve stopnje razveljavljen in zadeva vrnjena temu sodišču v novo sojenje, revizija ni dovoljena.

Ker stranko zavezuje samo pravnomočni del sodbe, to je izrek, ima pravico vložiti pravno sredstvo samo zoper izrek. Za vložitev pritožbe zoper obrazložitev sodbe stranka nima pravnega interesa, zato je potrebno takšno pritožbo kot nedovoljeno zavreči.

Izrek

Revizija se v delu, ki se nanaša na zavrženje pritožbe, zavrne.

Revizija se zavrže v delu, ki se nanaša na razveljavljeni del sodbe sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklepa prvo tožene stranke z dne 28.1.1993 in 10.3.1993, na podlagi katerih je tožniku prenehalo delovno razmerje, ugotovilo, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo na zakonit način, ampak je trajalo vse do 18.5.2002 z vsemi pravicami iz delovnega razmerja. Odločilo je, da je prvo tožena stranka dolžna plačati tožniku razliko v plači z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Tožbeni zahtevek zoper ostale tožene stranke je zavrnilo in sklenilo, da tožena stranka krije svoje stroške postopka.

Sodišče druge stopnje pritožbo tožnika zavrglo, ker je pritožbo vložil zoper obrazložitev sodbe in ne zoper izrek, pritožbi prvo tožene stranke pa je ugodilo, izpodbijano sodbo, razen v delu pod 4, ki se nanaša na ostale tožene stranke in zoper katerega se nihče ni pritožil, razveljavilo in zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Zoper sklep sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da je bila nezakonito zavržena njegova utemeljena pritožba zoper neveljavno ukinitev tožnikovega delovnega mesta. Poleg tega je bila brez pravne podlage razveljavljena sodba sodišča prve stopnje. Revident je obširno obrazložil, zakaj je sklep sodišča druge stopnje nezakonit. Predlagal je, kako mora sodišče razsoditi v sporni zadevi.

Revident je z vlogo, vloženo 6.11.2006 svojo revizijo še dopolnil. Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija deloma ni dovoljena, deloma pa ni utemeljena.

Po določbi 21. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 14/94 in nadalj.), ki se glede na določbo drugega odstavka 84. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Uradni list RS, št. 2/2004) v tem postopku še uporablja, je zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, revizija dovoljena, če ta zakon ne določa drugače. Po določbi 14. člena ZDSS se v postopku pred delovnimi sodišči uporabljajo določbe ZPP, če s tem zakonom ni določeno drugače. Po določbi prvega odstavka 384. člena ZPP je revizija dovoljena zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. V spornem primeru je revizija vložena zoper sklep, s katerim je bil del sodbe sodišča prve stopnje razveljavljen in je bila zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ker postopek z izpodbijanim sklepom ni bil pravnomočno končan, v tem delu revizija ni dovoljena. Zato je revizijsko sodišče revizijo v skladu z določbo 374. člena ZPP kot nedovoljeno zavrglo.

Po določbi tretjega odstavka 384. člena ZPP je revizija vedno dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo, oziroma s katerim je potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže. Revizijsko sodišče je revizijo v tem delu obravnavalo tudi iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker je revidentove navedbe šteti kot očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. člena drugega odstavka 339. člena ZPP v smislu, da zaradi nepravilnega zavrženja pritožbe tožniku ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, ta revizijski razlog pa je tožnik v reviziji sicer ne dosledno obrazloženo uveljavljal. Revizijsko sodišče je ugotovilo, da je bila revidentova pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje vložena izrecno in tudi vsebinsko samo zoper obrazložitev sodbe in ne tudi zoper njen izrek. Revident je v pritožbi z dne 23.1.2006 izrecno navedel, da pritožbo vlaga zoper obrazložitev v sodbi, o ukinitvi tožnikovega delovnega mesta "pravna služba". V tem smislu je tudi postavljen pritožbeni predlog (na katerega sodišče sicer ni vezano, lahko pa razjasni zoper kateri del sodbe je sploh vložena), v katerem tožnik predlaga, da se ugodi tožnikovi pritožbi in se spremeni "obrazložitvena izvajanja o ukinitvi tožnikovega mesta pravna služba" in razsodi, da tožena stranka ni ukinila delovnega mesta na seji delavskega sveta 13.3.1989. Ker stranke zavezuje samo pravnomočni del sodbe, to je izrek, imajo tudi pravico da vlagajo pravna sredstva samo zoper izrek, ne pa tudi zoper obrazložitev. Obrazložitev ne more postati pravnomočna in tudi ni zavezujoča za stranke, saj le utemeljuje, zakaj je sodišče sprejelo odločitev, ki je razvidna iz izreka. Zato je obrazložitev v pomoč pri preizkusu pravilnosti sodbe sodišča, ne predstavlja pa odločitve o stvari. Zato stranke nimajo pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper obrazložitev sodbe. Tako stališče je razvidno iz določil 319. in 324. člena ZPP.

Ker je iz določbe tretjega odstavka 343. člena ZPP razvidno, da pritožba ni dovoljena, če pritožnik nima pravnega interesa, je pritožbeno sodišče, ko je ugotovilo, da je pritožba vložena samo zoper obrazložitev sodbe, da zato pritožnik za pritožbo nima (ne more imeti) pravnega interesa (ne nazadnje je tožnik s svojim tožbenim zahtevkom na prvi stopnji uspel), v skladu z določbo 343. člena ZPP pritožbo tožnika kot nedovoljeno zavrglo. Taka odločitev višjega sodišča v zvezi s pritožbo zoper obrazložitev sodbe je bila pravilna in v skladu z veljavnimi predpisi. Zato je revizijsko sodišče revizijo v skladu z določbo 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.