Jedro

Sklep o vstopu novega upnika po vložitvi predloga za izvršbo po vsebini pomeni subjektivno spremembo sklepa o izvršbi na upniški strani in je konstitutiven, zato po svoji pravni naravi ne pomeni zgolj vmesnega procesnega sklepa.

Pred odločitvijo o dopustitvi vstopa novega upnika je treba zagotoviti dolžniku pravico do izjave.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je bila dopuščena sprememba upnika ter sklenjeno, da se izvršilni postopek nadaljuje z upnikom B. Sklep je izdala višja sodniška pomočnica.

Proti sklepu se je dolžnik pritožil in predlaga njegovo odpravo. Navaja, da B-ju ne dolguje ničesar in zato pričakuje razveljavitev napadenega sklepa.

Pritožba je utemeljena, vendar iz drugih razlogov, kot jih uveljavlja pritožnik.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v prvem do tretjem odstavku 6. člena ureja sestavo sodišča prve stopnje. V prvem odstavku navedenega člena je predpisano pravilo, da izvršilni postopek na prvi stopnji vodi in izdaja odločbe sodnik posameznik, v drugem in tretjem odstavku pa so določene izjeme od pravila, tako da so dana nekatera pooblastila za vodenje in odločanje oziroma opravljanje posameznih dejanj v izvršilnem postopku strokovnim sodelavcem, v drugem odstavku tudi sodniškim pomočnikom. V skladu z drugim odstavkom 6. člena ZIZ lahko sodniški pomočniki vodijo izvršilni postopek in odločajo o predlogu za izvršbo za izterjavo denarnih terjatev, o predlogu za izterjavo denarnih terjatev z drugimi ali dodatnimi izvršilnimi sredstvi ali predmeti, izdajajo sklepe in odredbe o predujmih, varščinah, stroških postopka, o sodnih taksah, o ustavitvah postopka in druge vmesne procesne sklepe, opravljajo posamezna dejanja zunaj naroka in po odredbi sodnika odločajo tudi o ugovorih zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

V konkretnem primeru je višja sodniška pomočnica odločila o vstopu novega upnika na podlagi tretjega odstavka 24. člena ZIZ in o nadaljevanju izvršilnega postopka z novim upnikom. Ta sklep po svoji pravni naravi ne pomeni zgolj vmesnega procesnega sklepa, ki ga v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 6. člena ZIZ lahko izda sodniški pomočnik, niti drugega sklepa oziroma dejanja, za kar je v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZIZ sodniški pomočnik pooblaščen.

Sklep o vstopu novega upnika po vložitvi predloga za izvršbo po vsebini pomeni subjektivno spremembo sklepa o izvršbi na upniški strani in je konstitutiven. Sodišče sme vstop dovoliti, če novi upnik z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj (tretji odstavek 24. člena ZIZ). Če pride do vstopa novega upnika zaradi prenehanja prvotnega, sodišče presodi, ali so podani pogoji za vstop novega upnika v skladu z materialnopravno določbo tretjega odstavka 24. člena ZIZ, in če so podani, dovoli vstop (materialnopravna narava dela sklepa) ter hkrati tudi odloči o nadaljevanju prekinjenega postopka z novim upnikom (procesnopravna narava dela sklepa). Opozoriti je treba še, da ZIZ v zvezi z odločanjem o predlogu novega upnika po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, oziroma po izteku roka za ugovor zoper ta sklep, kontradiktornosti postopka ne zagotavlja v ugovornem postopku, čeprav je razlog, da terjatev ni prešla na upnika, ugovorni razlog iz 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Zato je treba pred odločitvijo o dopustitvi vstopa novega upnika zagotoviti dolžniku pravico do izjave, tako da o morebitnem ugovoru, da terjatev ni prešla na upnika, odloči že sodišče prve stopnje.

Ker je v obravnavanem primeru kršeno pravilo o sestavi sodišča, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ(1), zaradi katere je višje sodišče, ki na navedeno kršitev na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvez s 15. členom ZIZ). V novem postopku naj o vstopu novega upnika odloči sodnik.

V teoriji je glede sodbe, ki je ni izdal sodnik, zaslediti stališča: po J. Juhartu je takšna sodba neobstoječa (glej Civilno procesno pravo FLRJ, str. 481), J. Zobcu pa je bližje stališče, da je nična (glej Pravdni postopek zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 274 in 275). V sodni praksi je zaslediti opredelitev, da je v podobnem primeru, kot je obravnavani, podana bistvena kršitev določb postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (prim. sklepa VSM I Ip 491/2009 in VSL I Ip 3907/2010).