Jedro

Hipotekarna dolžnica je zatrjevala dejstva, ki so se nanašala na sam nastanek hipoteke, to pa predstavlja ugovor hipotekarnega dolžnika in ne ugovor tretjega.

Hipotekarna dolžnica ni izkazala, da bi s takojšnjo izvršbo utrpela nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo. Skladno z ustaljeno sodno prakso se mora pravno pomembna škoda odražati v nekih drugih, pomembnejših dobrinah, ne pa kot redne posledice izvršbe, tj. v obliki izgube premoženja, ki je v izvršilnem postopku res pogosto prodano pod ocenjeno vrednostjo. Namen izvršilnega postopka je ravno prisilen poseg v lastninsko pravico z namenom poplačila upnikove terjatve, odlog izvršbe pa je možen le kot izjemen zastoj v tem postopku. Upnik namreč svojo pravico do poplačila terjatve izvaja iz pravnomočnega in izvršljivega izvršilnega naslova ter z vodenjem izvršilnega postopka uveljavlja svojo (v osnovi močnejšo) pravico do sodnega varstva. Sodno varstvo pa mora biti upniku dostopno tudi brez nepotrebnega odlašanja, zato ne drži, da z odlogom izvršbe upnik spričo tega, da bo kasneje poplačan še v višji višini zamudnih obresti, ne more utrpeti nobene škode.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanih I. in II. točki izreka potrdi.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlog zastaviteljice za odlog izvršbe zavrne (I. točka izreka sklepa), da je zastaviteljica dolžna upnici povrniti 360,00 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka sklepa) in da se v presežku stroškovni predlog upnice zavrne (III. točka izreka sklepa).

2.Zoper I. in II. točko izreka sklepa se po pooblaščencu pravočasno pritožuje hipotekarna dolžnica. Navaja, da je sodišče prve stopnje ocenilo, da dolžnica nima hkrati tudi položaja tretje in da je dolžnik pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani dne 25. 1. 2024 vložil tožbo zaradi neobstoja pogodbe in izbrisa vknjižbe hipoteke, s katero zahteva, da se ugotovi, da je sporazum o ugotovitvi obstoja terjatve in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo hipoteke po členu 142. členu SPZ opr. št. SV 195/2014 z dne 29. 1. 2014 ničen in nima pravnega učinka, ter da se ugotovi, da je vknjižba hipoteke (ID pravice 001) pri solastniškem deležu do 2/5 nepremičnine z ID znakom parcela 1, ki temelji na tem ničnem sporazumu, neveljavna, zaradi česar se pri solastniškem deležu 2/5 pri nepremičnini z ID znakom parcela 1 v lasti A. A. (zastaviteljice), vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje z izbrisom vknjižbe hipoteke za terjatev v višini 45.000,00 EUR, vknjižene v korist B. B. do celote (1/1). Ker je tožbo na ugotovitev ničnosti sporazuma, na podlagi katerega je bila opravljena vknjižba hipoteke pri solastniškem deležu 2/5 pri nepremičnini z ID znakom parcela 1 v lasti zastaviteljice, vložil že dolžnik, je ne more vložiti tudi zastaviteljica, saj bi v takšnem primeru sodišče njeno tožbo skladno s tretjim odstavkom 189. člena ZPP zavrglo. V primeru, da dolžnik s tožbo uspe, pa bo imela razglasitev ničnosti sporazuma učinek <em>erga omnes</em>, kot priznava tudi sodišče samo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Zato je neutemeljen očitek sodišča, da zastaviteljica ne zatrjuje, da je vložila tožbo, ki ima lahko za posledico ustavitev predmetnega izvršilnega postopka, zaradi česar naj bi pogoji iz prvega odstavka 71. člena ZIZ ne bili izpolnjeni.

3.Poleg navedenega ZIZ niti ne določa, kdo mora tožbo vložiti. Peta točka prvega odstavka 71. člena ZIZ namreč določa, da lahko sodišče na dolžnikov predlog popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če je vložena tožba na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba. V konkretnem primeru zastaviteljica ni bila stranka sporazuma, na ugotovitev ničnosti katerega se glasi tožbeni zahtevek, zato je že iz praktičnih razlogov jasno, da je tožbo vložil dolžnik, ki je dejansko bil stranka spornega sporazuma. Poleg tega je sodišče spregledalo, da imata dolžnik in zastaviteljica iste pooblaščence, zaradi česar je treba predlog za odlog izvršbe z dopolnitvijo predloga za odlog izvršbe z dne 28. 2. 2024 šteti kot predlog obeh. V tej smeri je torej obrazložitev sodišča pomanjkljiva, zagrešilo je tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj predloga za odlog izvršbe dolžnika sploh ni obravnavalo.

4.Nadalje ne drži zaključek sodišča, da zastaviteljica s takojšnjo izvršbo ne bi pretrpela nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, ki je večja od tiste, ki bi lahko z odlogom nastala upnici. Ker se nepremičnina glede na ocenjeno vrednost z realizacijo izvršbe lahko proda na prvi dražbi za izklicno ceno, ki je nižja od tržne, bo s tem nastala nenadomestljiva škoda, saj s prodajo niti dolg po izvršbi ne bo poplačan, za na dražbi prodano nepremičnino pa se bo iztržila cena manj od tržne vrednosti ali celo za polovico ugotovljene vrednosti, nepremičnina dolžnikove babice, za katero je skrbela do konca njenega življenja, bo zanjo izgubljena. Izvršbe se ne bi smelo realizirati ravno zaradi vložene tožbe. Poleg zgoraj navedenih razlogov v konkretnem primeru obstajajo tudi okoliščine, ki utemeljujejo zaključek, da bi že sama realizacija izvršbe pomenila hud poseg v zastaviteljičino pravico do zasebne lastnine iz 33. člena URS, in bi se morala šteti za nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo. Hipoteka na 2/5 nepremičnine katastrska občina X parcela 1 in sicer deležu 2/5 last A. A., nikoli ni bila ustanovljena, saj za to ni pravne podlage. Vknjižba hipoteke (ID pravice 001) pri solastniškem deležu do 2/5 v lasti zastaviteljice je bila torej pomota, zastaviteljičine možnosti za zavarovanje njenega položaja pa so negotove.

5.ZZK-1 v 200. členu določa, da postopek za popravljanje pomotnih vpisov začne zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti. Navedeni člen zastaviteljici ne daje pravne podlage za sprožitev postopka za popravo. Ravno tako je vprašljivo, ali pride v konkretnem primeru za zastaviteljico v poštev izbrisna tožba, ki je predvidena v primerih, ko je zemljiškoknjižno dovoljenje, ki je bilo podlaga vknjižbe določene pravice, neveljavno. V konkretnem primeru pa podlage za vpis hipoteke na 2/5 nepremičnine katastrska občina X parcela 1 in sicer na deležu 2/5 last A. A. sploh ni bilo. Konkretna zadeva je torej zaradi navedenih okoliščin v bistvenem drugačna od običajnih izvršilnih zadev. Z odlogom izvršbe upniku ne bo nastala nobena škoda. Če se tožba za ničnost izkaže za neutemeljeno, bo le nekoliko kasneje prišel do poplačila, vključno z zamudnimi obrestmi, s samim odlogom pa ne bodo nastali nobeni dodatni stroški. Potrebno je tehtati škodo in korist, za upnika in za dolžnika.

6.Sodišče prve stopnje je hipotekarni dolžnici pravilno pojasnilo, da domnevne napake pri vpisu hipoteke na njenem solastnem deležu ne more uveljavljati v izvršilnem postopku, sodišče prve stopnje pa ji tudi ni bilo dolžno dati natančnih navodil, kakšne postopke naj v zvezi s tem sproži (dolžnica ima nenazadnje kvalificiranega pooblaščenca). Pač pa je iz pritožničinih pritožbenih navedb razvidno, da se zgolj sprašuje, kakšen postopek bi bil primeren, ni pa z nobenim še niti poskušala urediti svojega pravnega položaja, ki je domnevno posledica pomote. Zato višje sodišče še dodaja, da samo ni našlo niti kakšnih posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe.

7.Pritožba po pojasnjenem ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in sklep v izpodbijanih I. in II. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8.Hipotekarna dolžnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1M. Lajevec in E. Žgajnar, E-paket izvršba s komentarjem ZIZ, komentar 64. člena, portal Tax-Fin-Lex.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 55, 55/1, 55/1-12, 71

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.