Jedro

Višje sodišče v Ljubljani je ob ponovnem obravnavanju zadeve po razveljavitvi s strani Vrhovnega sodišča RS na seji senata dne 26. 5. 2022 sklenilo, da na podlagi 355. člena ZPP dopolni dokazni postopek še z izračunom vrednosti obogatitve po metodi, ki izhaja iz sklepa Vrhovnega sodišča RS. Ker sodišče nima ustreznega strokovnega znanja za tak izračun, je na podlagi 243. in nadaljnjih členov ZPP sodnemu izvedencu dr. A. A., ki je v zadevi že izdelal izvedensko mnenje, naložilo dopolnitev mnenja, kot izhaja iz izreka te odločbe.

Izrek

Sodnemu izvedencu dr. A. A., se naloži, da v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani P 630/2018–II dopolni izvedensko mnenje z dne 23. 12. 2019 tako, da: V zvezi z vlaganji tožeče stranke v nepremičnino (hišo) tožene stranke na naslovu ..., izračuna oziroma oceni tržno vrednost nadomestnih stroškov istovrstne adaptacije, upoštevajoč amortizacijo.

Izvedenec naj ugotovi vrednost nadomestnih stroškov adaptacije v naslednjih časovnih točkah: januar 2017, april 2017, december 2019, dan izdelave dopolnitve mnenja.

Izvedenec naj laiku razumljivo obrazloži, s kakšnimi metodami je izračunal amortizacijo. Če obstaja več možnih metod izračuna amortizacije, naj uporabi vsaj dve, ki ju izvedenec ocenjuje za najbolj ustrezni glede na okoliščine zadeve (ne gre za knjigovodski izračun za potrebe gospodarskih subjektov, temveč za fizične osebe, ugotoviti je potrebno realno ekonomsko vrednost obogatitve).

Izvedenec je dolžan izdelati dopolnitev mnenja v 60 dneh od prevzema spisa na Višjem sodišču v Ljubljani in ga predložiti Višjemu sodišču v Ljubljani v šestih izvodih, ali pa sodišču nemudoma sporočiti eventuelne zadržke.

Po opravljenem delu naj izvedenec sodišču predloži specificiran stroškovnik v dveh izvodih, navede davčno številko in se izjavi, ali je davčni zavezanec za DDV. Izvedenec naj se tudi izjavi, ali želi izplačilo nagrade kot avtorski honorar (z navedbo davčne številke) ali pa na podlagi priloženega računa (v tem primeru mora predložiti potrdilo FURS o registraciji za DDV).

Obrazložitev

1. Tožnik zahteva od toženke na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi povrnitev vlaganj svojega posebnega premoženja (denarja), ki ga je vložil v posebno premoženje (nepremičnino) toženke. Med drugim je sporna višina ekonomske koristi, ki jo ima toženka od tožnikovih vlaganj.

2. Okrožno sodišče v Ljubljani je zahtevku delno ugodilo. Zoper sodbo se je pritožila toženka in Višje sodišče v Ljubljani je pritožbi zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 23. 6. 2020 deloma ugodilo ter s sodbo I Cp 2035/2020 z dne 5. 1. 2021 odločitev sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je pretežni del zahtevka zavrnilo.

3. Vrhovno sodišče RS je s sklepom II Ips 113/2021 z dne 16. 3. 2022 sodbo sodišča druge stopnje z dne 5. 1. 2021 razveljavilo ter vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje.

4. Kot bistveno je Vrhovno sodišče RS navedlo, da v obravnavani zadevi pri povrnitvi tožnikovih vlaganj v nepremičnino toženke ni mogoče uporabiti t. i. obogatitvene metode (po kateri se izračuna, koliko je nepremičnina več vredna zaradi vlaganj), temveč t. i. stroškovno metodo, s katero se ugotavlja tržna vrednost nadomestnih stroškov istovrstne adaptacije, upoštevajoč amortizacijo. Resnična vrednost toženkine obogatitve se odraža v doseženih prihrankih, ker ji v obnovo hiše, v kateri prebiva, ni bilo treba vložiti lastnih sredstev, temveč je to storil tožnik. Treba je torej ugotoviti, koliko je tožena stranka (upoštevaje amortizacijo) prihranila zaradi tožnikove obnove.

5. V obravnavani zadevi je izvedenec dr. A. A. že izdelal izvedensko mnenje, na katerega stranki nista imeli vsebinskih pripomb, sodišče prve stopnje pa je izvedenca tudi zaslišalo. Vendar izvedenec ni izračunal obogatitve po metodi, ki jo je kot ustrezno določilo Vrhovno sodišče RS, saj je sodišče prve stopnje njegovo nalogo zastavilo na podlagi drugačnih pravnih izhodišč, ki pa glede na stališče Vrhovnega sodišča RS niso pravilna.

6. Višje sodišče v Ljubljani je ob ponovnem obravnavanju zadeve po razveljavitvi s strani Vrhovnega sodišča RS na seji senata dne 26. 5. 2022 sklenilo, da na podlagi 355. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) dopolni dokazni postopek še z izračunom vrednosti obogatitve po metodi, ki izhaja iz sklepa Vrhovnega sodišča RS. Ker sodišče nima ustreznega strokovnega znanja za tak izračun, je na podlagi 243. in nadaljnjih členov ZPP sodnemu izvedencu dr. A. A., ki je v zadevi že izdelal izvedensko mnenje, naložilo dopolnitev mnenja, kot izhaja iz izreka te odločbe.

7. V skladu z zakonom mora sodišče izvedenca tudi poučiti o njegovih pravicah in dolžnostih: Kdor je določen za izvedenca, se je dolžan odzvati vabilu in dati svoj izvid in mnenje. Sodišče oprosti izvedenca na njegovo zahtevo te dolžnosti iz razlogov, iz katerih sme priča odreči pričanje ali odgovor na posamezna vprašanja. Sodišče lahko oprosti izvedenca na njegovo zahtevo te dolžnosti tudi iz drugih upravičenih razlogov. Obstoj teh okoliščin mora izvedenec nemudoma sporočiti sodišču (246. člen ZPP). Sodišče lahko kaznuje v denarju do 1.300 evrov izvedenca, ki ne pride na narok, čeprav je bil v redu povabljen, in svojega izostanka ne opraviči, izvedenca, ki brez upravičenega razloga noče opraviti izvedenskega dela, izvedenca, ki ne ravna v skladu s četrtim odstavkom 246. člena tega zakona, in izvedenca, ki brez upravičenega razloga ne opravi izvedenskega dela v roku, ki ga je določilo sodišče (prvi odstavek 248. člena ZPP). V primeru zamude mu lahko tudi zniža nagrado za en odstotek za vsak dan zamude, vendar največ do 50 odstotkov (drugi odstavek 90. člena Zakona o sodiščih). Izvedenec ima pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče, do povračila izgubljenega zaslužka in stroškov za izvedensko delo kakor tudi pravico do nagrade za to delo. Glede povračila stroškov in nagrade za izvedence veljajo smiselno določbe drugega in tretjega odstavka 242. člena ZPP (249. člen ZPP).