Jedro

Obveznost nošenja maske v zasebnem prostoru trgovskega centra odredil oziroma določil lastnik trgovskega centra Interspar, in ne varnostnik. Varnostnik, pa je pri opravljanju svoje naloge zasebnega varovanja, zgolj izrekel eden izmed zakonitih ukrepov iz prvega odstavka 45. člena ZZasV-1 (preprečitev vstopa v varovano območje), saj je obveznost nošenja maske v varovanem območju bila predpisana s pravili lastnika varovanega območja in je tako vstop v to trgovino brez maske pomenil kršitev reda na varovanem območju.

Sklicevanje sodišča prve stopnje na določbo prvega odstavka 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB) je vsled navedenemu materialnopravno napačno, po ustavnem sodišču ugotovljena nezakonitost 2. in 3. točke prvega odstavka 39. člena ZNB pa v konkretni prekrškovni zadevi nerelevantna.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo ob uradnem preizkusu vloženi zahtevi za sodno varstvo (ZSV) storilca ugodilo in izpodbijani plačilni nalog (PN) spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper storilca zaradi prekrška po 8. točki prvega odstavka 89. člena ZZasV-1 na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ustavilo ter odločilo, da stroški postopka, ki je bil ustavljen, bremenijo proračun.

2. Zoper sodbo se pritožuje prekrškovni organ zaradi kršitve materialnih določb zakona ali predpisa, ki določa prekršek po 2. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Predlaga ugoditev pritožbi ter spremembo izpodbijane sodbe tako, da se PN potrdi.

3. V odgovoru na pritožbo storilec nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Z izpodbijanim PN je prekrškovni organ storilca spoznal za odgovornega storitve prekrška po 8. točki prvega odstavka 89. člena ZZasV-1, _ker je vstopil v nakupovalni center brez maske na ustnem predelu, kljub temu, da je na vhodu v nakupovalni center to označeno kot obvezno. Pri tem sta ga varnostnika seznanila in odredila, da mora na usta nadeti masko ali pa zapustiti nakupovalni center. Tega storilec ni upošteval in je nadaljeval pot v trgovino Interspar, zato sta ga po zaključku nakupa ustavila in obvestila policijo_.

6. Ob tem, ko se je storilec v postopku branil s trditvami, da mu varnostnik ne more odrediti nošenja maske, če nima za to podlage v zakonu, je sodišče prve stopnje zaključilo, da je ZSV utemeljena, ker varnostnik ni imel zakonske podlage, da storilcu odredi, da si nadene masko ali zapusti trgovino.

7. Skladno z določbo 8. točke prvega odstavka 89. člena ZZasV-1 se z globo od 200 do 400 EUR kaznuje posameznik, če ravna v nasprotju z drugim ali petim odstavkom 45. člena tega zakona.

Iz opisa dejanskega stanja prekrška je razvidno, da je storilcu očitano ravnanje v nasprotju s petim odstavkom 45. člena ZZasV-1, ki določa, da se je oseba dolžna ravnati v skladu z ukrepi varnostnika. Kateri so zakoniti ukrepi varnostnika, pa določa prvi odstavek 45. člena ZZasV-1, iz katerega izhaja da sme varnostnik pri _opravljanju nalog zasebnega varovanja_, če so ogroženi življenje, osebna varnost, premoženje, če je kršen red ali javni red _na varovanem območju_, uporabiti naslednje (taksativno naštete) ukrepe: opozorilo, ustna odredba, ugotavljanje istovetnosti, površinski pregled, preprečitev vstopa oziroma izstopa z varovanega območja, zadržanje osebe, uporaba fizične sile in uporaba sredstev za vklepanje in vezanje.

8. Glede na _konkretizacijo dejanskega stanja prekrška_ pritožba utemeljeno opozarja, da je zaključek sodišča prve stopnje o nezakonitosti varnostnikove odredbe storilcu zmoten. Pravilno je namreč stališče pritožnika, da je obveznost nošenja maske v zasebnem prostoru trgovskega centra odredil oziroma določil lastnik trgovskega centra Interspar, in ne varnostnik. Varnostnik, pa je pri opravljanju svoje naloge zasebnega varovanja, zgolj izrekel eden izmed zakonitih ukrepov iz prvega odstavka 45. člena ZZasV-1 (preprečitev vstopa v varovano območje), saj je obveznost nošenja maske v varovanem območju bila predpisana s pravili lastnika varovanega območja in je tako vstop v to trgovino brez maske pomenil kršitev reda na varovanem območju.

Sklicevanje sodišča prve stopnje na določbo prvega odstavka 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB) je vsled navedenemu materialnopravno napačno, po ustavnem sodišču ugotovljena nezakonitost 2. in 3. točke prvega odstavka 39. člena ZNB pa v konkretni prekrškovni zadevi nerelevantna.

9. Ob navedenem je bilo potrebno utemeljeni pritožbi ugoditi, in ker zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno, je sodišče druge stopnje pritožbi prekrškovnega organa ugodilo in izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (peti odstavek 163. člena ZP-1), saj kršitve brez poseganja v strankino pravico do rednega pravnega sredstva ne more samo odpraviti.

10. V ponovljenem postopku bo moralo prvostopno sodišče znova odločiti o utemeljenosti storilčeve ZSV ter pri tem izhajati iz pravilne pravne podlage glede na konkretizacijo prekrška. V pomoč so mu lahko zgornja stališča pritožbenega sodišča. V kolikor bo spoznalo, da je prekrškovni organ dejansko stanje prekrška nepravilno ali nepopolno ugotovil, naj dopolni dokazni postopek po pravilih rednega sodnega postopka, nato pa izvedene dokaze tudi ustrezno dokazno oceni ter za svojo odločitev navede jasne, razumljive in celovite razloge.