Jedro

Pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da bistvenega očitka, da upravitelj (dedič) na račun znižanja prometa in dohodkov podjetja zapustnika, enormno povečuje dohodke lastnega podjetja, dedinja ni dovolj konkretno izkazala. Povsem realno je pričakovati, da dejavnost brez nosilca dejavnosti (pokojnega) ne bo več poslovala v obsegu, kot bi jo sicer lahko razvijal sam zapustnik. Naloga upravitelja zapuščine je predvsem skrb za ohranitev vrednosti zapuščine za dediče, zato upravitelju tudi ni mogoče očitati, da vrednosti premoženja morda ne povečuje. Da dedič v vlogi upravitelja namerno izkorišča zapustnikovo podjetje v korist svojega, pritožnica samo s predloženimi bilancami oziroma izkazi poslovnega izida podjetja ni izkazala.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom z dne 30. 7. 2018 je sodišče prve stopnje predlog dedinje A. A. za razrešitev upravitelja P. P. ml. zavrnilo (I. točka izreka); za upravitelja preostale zapuščine po pokojnem P. P. (razen sredstev, terjatev in obveznosti iz naslova podjetja zapustnika P. s. p.), imenovalo odvetnico M. R. S. iz Ljubljane, z nalogo, da pripravi popis sredstev, terjatev in obveznosti premoženja, ki se ji prepušča v upravljanje in s premoženjem upravlja na način, da se ohranja zapuščina do zaključka zapuščinskega postopka, in odločilo, da stroške upraviteljice krijejo dediči oziroma se izplačajo iz zapuščine (II. točka izreka).

2. S sklepom z dne 12. 10. 2018 je odvetnico M. R. S. razrešilo funkcije upraviteljice in za upravitelja (z isto nalogo) določilo odvetnika P. S. iz Ljubljane. Tako kot sodišče prve stopnje, tudi pritožbeno sodišče šteje oba sklepa kot celoto, in kot upravitelja preostale zapuščine kot izhaja iz II. točke izreka sklepa z dne 30. 7. 2018, šteje odvetnika P. S. 3. Zoper sklep z dne 30. 7. 2018 v zvezi s sklepom z dne 12. 10. 2018, sta pravočasno pritožbo vložila dediča A. A. in P. P. ml. 4. Dedinja A. A. sklep izpodbija zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da za upravitelja celotne zapuščine imenuje Odvetniško družbo S., s sedežem v Ljubljani, žejeno pa sklep v delu, v katerem je zavrnjen predlog za razrešitev upravitelja P. P. ml., razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je sklep obremenjen tudi z bistveno kršitvijo določb postopka, saj se sodišče ni opredelilo do vseh očitkov pritožnice in tudi ne do očitkov, ki jih je izpostavilo Višje sodišče v Ljubljani v sklepu II Cp 2715/2017 z dne 28. 2. 2018. Poleg tega so razlogi sklepa deloma nejasni, sami s seboj v nasprotju in v nasprotju z izvedenimi dokazi. Ponavlja, da upravitelj dela ne opravlja v skladu s pričakovanjem pritožnice, niti v skladu z nalogo sodišča. Vrednost zapustnikovega podjetja se je dodatno in drastično zmanjšala. Od smrti pokojnega od konca leta 2013 do 31. 12. 2016 se je zmanjšala za približno 1,300.000,00 EUR, čisti prihodki od prodaje pa od zneska 2.397.415,00 EUR na znesek 141.015,91 EUR. V letu 2017 pa se je prihodek dodatno zmanjšal na znesek 99.036,00 EUR, pri čemer gre praktično v celoti za sredstva iz najemnin za stanovanjske objekte (ki naj bi bila potrditvah upravitelja del osnovnih sredstev zapustnikovega podjetja). Iz podatkov AJPES-a izhaja, da v letu 2017 ni bil ustvarjen noben prihodek iz naslova lastnih proizvodov in storitev, podjetje tudi ni imelo nobenega zaposlenega. Upravitelj tudi ni storil ničesar, da bi v korist zapuščine izterjal kakršnokoli terjatev zapustnikovega podjetja, plačal pa tudi ni svoje terjatve (že od 17. 3. 2014 dalje dolguje 1.177.910,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi). Takšno drastično zmanjšanje vrednosti zapuščine je posledica dejstva, da upravitelj svoje znanje in izkušnje v poslovanju ne uporablja v namen ohranitve (ali celo povečanja) vrednosti zaupanega dela zapuščine, temveč izključno v lastno korist. V tem času se je nesorazmerno povečala vrednost njegovega s. p. podjetja, pa tudi podjetja P. Težka gradbena mehanizacija d.o.o., za kar je pritožnica podala tudi ustrezne dokaze. Premoženje podjetja upravitelja se je v treh letih povečalo od 0 do 2,914.838,38 EUR, pri čemer podjetje ni plačevalo za uporabo prostorov v lasti dedičev. Da je sodišče dolžno tudi to okoliščino upoštevati, je izrecno opozorilo tudi pritožbeno sodišče v že navedeni odločbi. Nepravilen je zaključek sodišča, da dedinja M. Z. ni dokazala, da je ustanovila podjetje na naslovu pokojnikovega podjetja. Tega pritožnica ni nikoli trdila, temveč, da je že po smrti pokojnika dedinja M. Z. ustanovila podjetje na zapustnikovih nepremičninah v U. Tudi zaključek sodišča, da je upravitelj podal popoln popis sredstev in terjatev, v izvedenih dokazih nima podlage. Manjkajo izredno draga osnovna sredstva – gradbeni stroj C. (USA)/988 H/10, delovno vozilo te znamke (USA)/966 H/10 in delovno vozilo iste znamke (USA)320 B/L N/10, za katera sodišče meni, da ne obstajajo, kljub sklenjenim zavarovalnim pogodbam in čeprav so bila zajeta kot del zapuščine že na prvi obravnavi dne 18. 9. 2014. Tudi ni nobenega razloga, zakaj bi pokojni leta plačeval relativno visoke zavarovalnine za neobstoječe gradbene stroje. S to odločitvijo pa je sodišče tudi sicer poseglo v odločanje o obsegu zapuščine. Pokojni je imel v lasti tudi gradbeni stroj C. D9 in C. D 11N, za katera upravitelj zapuščine neutemeljeno zatrjuje, da je bilo vozilo C. D11 prodano še pred smrtjo zapustnika, drugi gradbeni stroj pa ni obstajal, kar je v nasprotju z dokazi v spisu. Terjatve, ki jih je izkazal upravitelj v popisu, so prikazane v nižjem znesku kot so dejansko vtoževane, dve terjatvi (predmet postopkov VIII Pg 1470/2009 in I Pg 793/2011), pa sta iz popisa terjatev povsem izpuščeni. Višje sodišče je izrecno opozorilo sodišče prve stopnje, da mora pri ponovnem odločanju upoštevati dejstvo, da je upravitelj brez soglasja dedičev in sodišča odtujil osnovna sredstva, delovne stroje in osebno vozilo in tako ravnal v nasprotju z določbo 145. člena Zakona o dedovanju (ZD), do česar se sodišče v izpodbijanem sklepu ni opredelilo. Celo iz nepopolnega poročila upravitelja je razvidno, da so bili praktično vsi gradbeni stroji in tovorna vozila večje vrednosti odtujeni po smrti pokojnega, in da je upravitelj dne 2. 8. 2016, torej ko je že bil postavljen za upravitelja, prodal osebno vozilo M., ki je bilo osnovno sredstvo zapustnikovega podjetja, in to brez ustreznega pooblastila in soglasja dedičev ali odobritve sodišča. Iz vpogleda v poslovno dokumentacijo je razvidno, da je brez soglasja dedičev ali odobritve sodišča, upravitelj plačal približno 107.000,00 EUR za gradbeni stroj C. 000, torej nakupil osnovno sredstvo, za kar nima pooblastila, v korist lastnega podjetja pa zapustnikovemu podjetju zaračuna stroške najema gradbene in vozne mehanizacije, čeprav je imelo pokojnikovo podjetje te zadosti za svoje potrebe. Tudi do teh očitkov se sodišče ni opredelilo. Ni jasno, zakaj upravitelj še vedno uživa zaupanje sodišča, nedvomno pa nima zaupanja pritožnice, katere interese naj bi upravitelj tudi varoval. Glede drugega dela odločitve sodišča pa navaja, da osebno nima zadržkov glede odvetnice M. R. S., vendar nestrinjanje drugih sodedičev s predlogom pritožnice, da se za upravitelja določi Odvetniško družbo S., ni utemeljen razlog, da se te družbe ne postavi za upravitelja.

5. Dediča P. P. ml. in M. Z. sta na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

6. Dedič P. P. ml. se pritožuje zoper II. točko izreka sklepa zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep v tem delu razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Pri postavitvi upravnika za preostali del zapuščine, je sodišče spregledalo, da se predlog dedinje in očitki glede nesoglasij o upravljanju zapuščine nanašajo zgolj in samo na sredstva, terjatve in obveznosti iz naslova podjetja zapustnika, ne pa tudi na preostalo zapuščino. Nihče od dedičev tudi ni zatrjeval škode na tem premoženju. Sodišče se pri svoji odločitvi opira na pravdni postopek, ki je v teku, pri tem pa očitno spregleda, da se ta nanaša na premoženje sodedinje M. P. in ne na zapuščino. Iz obrazložitve pa sicer sploh ni jasno, kateri pravdni postopek je tisti, zaradi katerega je upravljanje zapuščine sploh potrebno. V tem obsegu izpodbijanega sklepa tudi ni mogoče preizkusiti. Pritožnik in sodedinji M. P. in M. Z. so tekom postopka sicer tudi zatrjevali, da upravljanje preostalega dela zapuščine po upravitelju ni potrebno, tudi do teh trditev se sodišče v izpodbijanem sklepu ne opredeli.

7. Ostali dediči na pritožbo niso odgovorili.

8. Pritožbi nista utemeljeni.

**O pritožbi dedinje A. A. zoper odločitev v I. točki izreka izpodbijanega sklepa:**

9. V zapuščino po pokojnem P. P. sodi med drugim tudi podjetje P., s. p., L. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 13. 10. 2015 imenovalo za upravitelja tega dela zapuščine zapustnikovega sina P. P. ml. Pritožba dedinje A. A. zoper sklep je bila zavrnjena s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani z dne 22. 8. 2016. Že v pripravljalni vlogi z dne 23. 12. 2016 in nadalje, je dedinja predlagala, da se P. P. ml. razreši in sodišče imenuje drugega upravitelja tega dela zapuščine. Sodišče prve stopnje je njen predlog zavrnilo s sklepom z dne 31. 7. 2017, ki je bil s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani z dne 28. 2. 2018 razveljavljen in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek z navodilom, da sodišče konkretneje odgovori na očitke pritožnice. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog pritožnice za razrešitev P. P. ml. z mesta upravitelja, ponovno zavrnilo. Pritožbeno sodišče tokrat odločitev sprejema, sklep ima razloge o vseh odločilnih dejstvih in ga je mogoče preizkusiti, razlogi sklepa niso nejasni, sami s seboj v nasprotju ali v odločilnih okoliščinah v nasprotju z izvedenimi dokazi.

10. Pritožbeno sodišče sklepa z dne 31. 7. 2017 ni razveljavilo iz razloga, ker bi kot izkazane sprejelo trditve dedinje, da se je premoženje upravitelja enormno povečalo (na račun premoženja zapustnika) in da je dedič (že po tem, ko je bil pravnomočno postavljen za upravitelja) odtujil delovne stroje in osebno vozilo v nasprotju z določbo 145. člena ZD, temveč je le opozorilo sodišče prve stopnje, da se mora v ponovljenem postopku opredeliti tudi do teh trditev dedinje, kar je v izpodbijanem sklepu tudi storilo.

11. Pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da bistvenega očitka, da upravitelj (dedič) na račun znižanja prometa in dohodkov podjetja zapustnika, enormno povečuje dohodke lastnega podjetja, dedinja ni dovolj konkretno izkazala. Kot je bilo že povedano, je povsem realno pričakovati, da dejavnost brez nosilca dejavnosti (pokojnega) ne bo več poslovala v obsegu, kot bi jo sicer lahko razvijal sam zapustnik. Naloga upravitelja zapuščine je predvsem skrb za ohranitev vrednosti zapuščine za dediče, zato upravitelju tudi ni mogoče očitati, da vrednosti premoženja morda ne povečuje. Da dedič v vlogi upravitelja namerno izkorišča zapustnikovo podjetje v korist svojega, pritožnica samo s predloženimi bilancami oziroma izkazi poslovnega izida podjetja ni izkazala. Te bilance sta si dediča tudi delno diametralno nasprotno tolmačila, pritožnica v škodo zapustnikovega podjetja, upravitelj v njegovo korist.1 Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, sodišče ne razpolaga s strokovnim znanjem, ki bi mu omogočalo ekonomsko presojo predložene dokumentacije, bilanc, poslovnih odločitev. Tudi pritožnica sama priznava, da je za to potrebno specialno znanje s področja ekonomske stroke in revizijska ocena poslovanja, pri čemer pa ni predlagala, da bi bilo to opravljeno v zapuščinskem postopku, kot to upravičeno izpostavlja sodišče prve stopnje. Tako pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da pritožnica ni izkazala povezave med zatrjevano zmanjšano dejavnostjo podjetja zapustnika in zatrjevanim enormnim povečanjem premoženja podjetja upravitelja.

12. Res je na zapuščinski obravnavi 18. 9. 2014 med dediči obstajalo soglasje, da v zapuščino sodita tudi gradbena stroja C. D9 in C. D11 in "delovno vozilo C. - 3x", vendar iz podatkov spisa izhaja, da je to med dediči kasneje postalo sporno. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, pa ob sporu o obsegu zapuščine in pomanjkanju relevantnih dokazov (kar zavarovalne pogodbe niso)2, ni mogoč utemeljen zaključek, da so ti stroji ob smrti zapustnika obstajali in da jih je kasneje odsvojil dedič in to v funkciji upravitelja, torej v času od 22. 8. 2016 dalje. Enako velja glede osebnega vozila M., ki naj bi ga potrditvah pritožnice upravitelj odsvojil 2. 8. 2016. 13. Z višino terjatev, ki jih izpostavlja, je pritožnica seznanjena, saj kot dedinja sodeluje v sodnih postopkih, v katerih se izterjujejo, zato njihov vnos v popis terjatev v nižji višini kot je vtoževana (ker gre delno za bodoče negotove terjatve), ne pomeni zavajanja sodedičev ali celo zamolčanja terjatev v korist enega dediča – upravitelja. Da obstajata še dve terjatvi podjetja zapustnika – do Z. in do E., je bilo ugotovljeno že na zapuščinski obravnavi 18. 9. 2014, tudi ti dve se izterjujeta v sodnem postopku, zato tudi za njiju velja povedano.

14. Sodišče prve stopnje se res ni izrecno opredelilo do trditev dedinje v zvezi s terjatvijo pokojnega do dediča (upravitelja), očitno pa je sprejelo njegove trditve, da terjatev še vedno ni v celoti zapadla, že zapadli del terjatve pa redno poravnava, in pritožba z ničemer ne izkaže drugače. 15. Pri nakupu novega gradbenega stroja ni šlo za razpolaganje v smislu četrtega odstavka 145. člena ZD, saj se na ta račun premoženje zapustnika ni zmanjšalo, le spremenilo je obliko. Preizkus trditve, da upravitelj v korist lastnega podjetja zapustnikovemu podjetju zaračunava stroške najema gradbene in vozne mehanizacije, čeprav je imelo pokojnikovo podjetje te zadosti za svoje potrebe, ob tem, da naj bi se obseg poslovanja zapustnikovega podjetja ves čas manjšal, bi bil možen le ob nesporni ugotovitvi obsega tega dela premoženja (gradbene mehanizacije), ob pregledu poslovne dokumentacije z ustreznim izvedencem.

16. Trditve o okoriščanju sodedinje M. Z. z zapuščino na H., za odločitev o delu upravitelja ni pravno relevantno.

17. Res je iz postopka razvidno, da postavljeni upravitelj ne uživa zaupanja pritožnice, ni pa njegovo delo sporno za ostali dve sodedinji, ob pomanjkanju konkretneje izkazanih trditev, pa tudi ne za sodišče. Kot je bilo tudi že povedano, pa tudi sicer upravitelj za svoje delo kazensko in odškodninsko odgovarja.

**O pritožbi dedičev A. A. in P. P. ml. zoper odločitev v II. točki izreka izpodbijanega sklepa:**

18. Iz predloga dedinje za postavitev upravitelja zapuščine (list. št. 44) ne izhaja predlog, da se ta postavi le za del zapuščine, tudi ne iz dopolnitve predloga z dne 7. 3. 2015 (list. št. 85). Iz vloge z dne 2. 11. 2015 (pritožbe zoper sklep z dne 13. 10. 2015) izrecno izhaja, da dedinja predlaga upravitelja celotne zapuščine, kar potrdi tudi v dopisu z dne 12. 9. 2016 (list. št. 253). Tako ne držijo pritožbene navedbe dediča, da se je predlog dedinje nanašal le na upravljanje pokojnikovega podjetja. Kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje iz dosedanjega poteka postopka nedvomno izhaja, da skupno upravljanje tudi preostalega dela zapuščine, predvsem v zvezi z oddajanjem zapustnikovih nepremičnin v najem,3 v tej fazi postopka ni mogoče. Predlogu dedinje za postavitev upravitelja tudi na ostalem delu zapuščine je zato sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo (145. člen ZD). Ker osebi upravitelja med dediči ni bilo soglasja, predloga zakaj naj bi bila to ravno Odvetniška družba S., pa dedinja ni v ničemer obrazložila4, je sodišče prve stopnje utemeljeno upravitelja izbralo samo iz seznama odvetnikov. Samo z zatrjevanjem, da ima odvetnik P. S. sedež na istem naslovu kot pooblaščenec dedinje, dedič ocene sodišča, da gre za nepristransko osebo, ne more izpodbiti.

19. Glede na vse povedano je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZNP).

1 Vloga dediča z dne 14. 9. 2015, list. št. 131, vloga z dne 28. 6. 2017, list. št. 323 (v kateri trdi, da je iz podatkov izkaza poslovnega izida, ki ga je priložila sodedinja, razvidno, da se je čisti dobiček podjetja zapustnika v primerjavi med letoma 2015 in 2016 povečal skoraj za trikrat, pri čemer se sredstva podjetja niso zmanjševala). 2 Izpisa iz registra motornih vozil pa dedinja ni predložila. 3 Glej vlogo dedinje z dne 2. 11. 2015. 4 Da bi sodišče prve stopnje predlog v tem obsegu sploh lahko preizkusilo.