Jedro

Sodišče je storilcu prekrška izreklo globo, ki je po tretjem odstavku 22. člena ZPDZC-1 predpisana za storitev prekrška omogočanja dela na črno, ob tem pa prezrlo, da je bila storilcu očitana storitev prekrška prepovedi zaposlovanja na črno, za katerega je po novem zakonu predpisana višja globa, kot je bila za enak prekršek predpisana v zakonu, ki je veljal v času storitve obravnavanega prekrška. Sodišče je s tem uporabilo zakon, ki ga ne bi smelo uporabiti, ker glede na pravno opredelitev storilcu očitanega prekrška zanj ni milejši.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se ugotovi, da je sodišče z izpodbijano pravnomočno sodbo kršilo določbi drugega odstavka 2. člena Zakona o prekrških in 4. člena v zvezi s tretjim odstavkom 22. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Inšpektorat Republike Slovenije za delo, Območna enota Novo mesto, je z odločbo o prekršku 710-9/2014 z dne 18. 2. 2014 storilca prekrška samostojnega podjetnika S. G. spoznal za odgovornega storitve prekrška po prvem odstavku 18. člena v zvezi s 1. točko (očitno mišljeno prvo alinejo) prvega odstavka 5. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (v nadaljevanju ZPDZC). Izrekel mu je globo v višini 4.100,00 EUR. Okrajno sodišče v Novem mestu je s sodbo ZVS 71/2014 z dne 6. 11. 2014 storilčevi zahtevi za sodno varstvo delno ugodilo in odločbo o prekršku v delu glede sankcije spremenilo tako, da je storilcu namesto globe 4.100,00 EUR izreklo globo v višini 1.000,00 EUR, v preostalem pa odločilo, da ostane odločba o prekršku nespremenjena.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovni državni tožilec, kot navaja v uvodu zahteve, zaradi kršitev določb 2. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), 4. člena v zvezi z 22. členom Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (v nadaljevanju ZPDZC-1) ter zaradi kršitve po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1. V obrazložitvi zahteve navaja, da je sodišče, ki je storilcu prekrška, namesto prvotno izrečene globe 4.100,00 EUR, izreklo globo v znesku 1.000,00 EUR, zmotno uporabilo načelo uporabe milejšega zakona in zakonsko določbo, ki predpisuje sankcijo za obravnavani prekršek. Sodišče je uporabilo sankcijo predpisano za omogočanje dela na črno (4. člen ZPDZC-1), čeprav je bila storilcu očitana storitev prekrška zaposlovanja na črno (5. člen ZPDZC). Sodišče je napačno uporabilo določbo tretjega odstavka 22. člena novega ZPDZC-1 in znižalo izrečeno globo, saj določba, na katero se sklicuje, predpisuje globo za omogočanje dela na črno in ne za zaposlovanje na črno. Sodišče bi moralo pri presoji vprašanja uporabe milejšega predpisa upoštevati sankcijo, ki je predpisana za kršitev prepovedi zaposlovanja na črno in ne za omogočanje dela na črno, ki storilcu sploh ni bilo očitano. Ob primerjavi obeh zakonov (ZPDZC in ZPDZC-1) je razvidno, da novi zakon za storilca ni milejši predpis, zato ga sodišče ne bi smelo uporabiti. Ker je bila zahteva za varstvo zakonitosti vložena v storilčevo škodo Vrhovnemu sodišču predlaga, da ugotovi, da je sodišče prekršilo zakon.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 dne 16. 2. 2015 poslalo storilcu prekrška, ki pa se o njej ni izjavil. B.

4. Storilec prekrška je bil z odločbo prekrškovnega organa spoznan za odgovornega storitve prekrška po prvi alineji prvega odstavka 5. člena ZPDZC. Na podlagi določbe prvega odstavka 18. člena ZPDZC mu je bila izrečena globa 4.100,00 EUR.

5. Sodišče je v izreku izpodbijane pravnomočne sodbe navedlo, da se zahtevi za sodno varstvo delno ugodi in se odločba o prekršku „v delu sankcije“ spremeni tako, da se storilcu namesto globe 4.100,00 EUR izreče globa v višini 1.000,00 EUR, v preostalih delih pa ostane odločba o prekršku nespremenjena. Iz razlogov izpodbijane sodbe (točka 6 na tretji in četrti strani sodbe) izhaja, da je prekrškovni organ dejansko stanje pravilno in popolno ugotovil ter storilcu izrekel sankcijo, ki je veljala v času storitve prekrška. V mesecu maju 2014 je začel veljati novi ZPDZC-1, ki v določbi tretjega odstavka 22. člena za tak prekršek po presoji sodišča predpisuje milejšo sankcijo. Za omogočanje dela na črno se namreč z globo od 1.000,00 EUR do 5.000,00 EUR kaznuje posameznik. Iz razlogov sodbe še izhaja, da je sodišče po uradni dolžnosti uporabilo določbo drugega odstavka 2. člena ZP-1, to je milejši predpis, zaradi česar je storilcu prekrška ustrezno spremenilo sankcijo.

6. Iz izreka odločbe o prekršku izhaja očitek storilcu prekrška, da je nezakonito zaposloval M. N., ki je zanj opravljal dela na gradbišču, z njim pa ni sklenil pogodbe o zaposlitvi in ga ni prijavil v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje, s čimer je kršil določbo prve alineje prvega odstavka 5. člena ZPDZC. Storilcu prekrška se je očitala storitev prekrška zaposlovanja na črno, ki ga stori pravna oseba ali podjetnik med drugim, če z delavcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, in delavca ne prijavi v zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za to kršitev je bila v času storitve obravnavanega prekrška predpisana globa v razponu od 4.100,00 EUR do 20.800,00 EUR.

7. V času prekrškovnega postopka je začel veljati novi ZPDZC-1, ki storilcu prekrška očitani prekršek (zaposlovanje na črno) opredeljuje v prvi alineji prvega odstavka 5. člena, ki določa, da je prepovedano zaposlovanje na črno, za kar se med drugim šteje, če delodajalec omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja, ali ga je v času trajanja delovnega razmerja odjavil iz obveznih socialnih zavarovanj. V skladu z določbo drugega odstavka 2. člena ZPDZC-1 se za delodajalca šteje pravna ali fizična oseba, tuj pravni subjekt, samozaposlena oseba ali drug subjekt, kot so državni organi, lokalna skupnost, podružnica tujega podjetja ter diplomatsko in konzularno predstavništvo ali mednarodna organizacija, pri kateri se opravlja delo ali omogoča opravljanje dela. Samostojnega podjetnika posameznika ZPDZC-1 ne uvršča med posameznike (deseti odstavek 2. člena ZPDZC-1), temveč ga šteje za samozaposleno osebo, ki je opredeljena v dvanajstem odstavku 2. člena ZPDZC-1 kot fizična oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost oziroma drugo dovoljeno dejavnost. V skladu s prvim odstavkom 23. člena ZPDZC-1 je za zaposlovanje na črno predpisana globa od 5.000,00 EUR do 26.000,00 EUR, s katero se kaznuje delodajalec, ki ni posameznik, kadar omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja, ali ga je v času trajanja delovnega razmerja odjavil iz teh zavarovanj.

8. V obravnavanem primeru sodišče v izreku izpodbijane sodbe pravne opredelitve storilcu očitanega prekrška ni spremenilo, v razlogih sodbe pa je navedlo, da je po ZPDZC-1 za omogočanje dela na črno predpisana nižja globa, in sicer od 1.000,00 do 5.000,00 EUR. Sodišče je storilcu prekrška izreklo globo, ki je po tretjem odstavku 22. člena ZPDZC-1 predpisana za storitev prekrška omogočanja dela na črno, ob tem pa prezrlo, da je bila storilcu očitana storitev prekrška prepovedi zaposlovanja na črno, za katerega je po novem zakonu (prvi odstavek 23. člena ZPDZC-1) predpisana višja globa, kot je bila za enak prekršek predpisana v zakonu, ki je veljal v času storitve obravnavanega prekrška, in sicer od 5.000,00 do 26.000,00 EUR. Sodišče je s tem uporabilo zakon, ki ga ne bi smelo uporabiti, ker glede na pravno opredelitev storilcu očitanega prekrška zanj ni milejši, zato je kršilo določbi drugega odstavka 2. člena ZP-1 ter 4. člena v zvezi s tretjim odstavkom 22. člena ZPDZC-1. C.

9. Ker je zahteva za varstvo zakonitosti, ki je utemeljena, vložena v storilčevo škodo, je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 le ugotovilo, da sta bili z izpodbijano pravnomočno sodbo kršeni določbi drugega odstavka 2. člena ZP-1 ter 4. člena v zvezi s tretjim odstavkom 22. člena ZPDZC-1.