Videonadzor v stanovanjskem bloku

Datum

23.05.2023

Številka

07121-1/2023/679

Kategorije

Pravne podlage, Stanovanjsko in nepremičninsko pravo, Video in avdio nadzor

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 23. 5. 2023 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede videonadzora v vašem bloku. Navajate, da ste etažni lastniki na predlog nadzornega odbora sprejeli sklep o montaži nadzorne kamere, in dodajate, da je nadzorni odbor projekt nabave ter montaže vodil samostojno, brez upravnika. Dopisu prilagate članek o videonadzoru v večstanovanjskih stavbah in pojasnjujete, da na podlagi prebranega sklepate, da je kamera v vašem stanovanjskem bloku montirana tako, da krši predpise, saj zajema vhod v dve stanovanji in vhod v dvigalo, nalepka o izvajanju videonadzora pa se nahaja na zunanji strani vhodnih vrat. Zanima vas, kdo nosi odgovornost.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Ustrezna pravna podlaga za izvajanje videonadzora v večstanovanjski stavbi bi lahko bila točka (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe (zakoniti interesi), če in v obsegu, v katerem so za to izpolnjeni pogoji. Po mnenju IP bi izvajalec videonadzora verjetno moral pridobiti soglasje solastnikov, ki imajo skupaj več kot polovico idealnih deležev, vendar poudarjamo, da IP ni pristojen za razlago stanovanjske zakonodaje.

Odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno nosi upravljavec osebnih podatkov, ki mora biti zmožen to tudi dokazati.

Obrazložitev

Glede strokovnega članka, ki ga navajate v vašem dopisu, IP pojasnjuje, da je napisan na podlagi določb ZVOP-1, ki pa ni več v veljavi. Od 26. 1. 2023 namreč velja ZVOP-2, ki videonadzora v večstanovanjskih stavbah ne ureja več ločeno (kot ga je ZVOP-1), zato je za zakonito izvajanje videonadzora treba upoštevati določbe 76. člena ZVOP-2 in pa določbe 13. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.

V primeru, ki ga opisujete, bi pravno podlago za izvajanje videonadzora v večstanovanjski stavbi lahko predstavljala točka (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, če in v obsegu, v katerem so za to izpolnjeni pogoji. Torej, obdelava je zakonita, če je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba in če nad takimi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, ki bi lahko bil na posnetkih. Ob tem opozarjamo, da bi skladno s stanovanjsko zakonodajo potrebovali tudi predpisano soglasje lastnikov večstanovanjske stavbe. Poudarjamo, da IP ni pristojen za razlago stanovanjske zakonodaje, načeloma pa meni, da bi skladno z določbo 67. člena Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02, 91/13 in 23/20, SPZ) lahko šlo za posel rednega upravljanja, za katerega je potrebno soglasje solastnikov, ki imajo skupaj več kot polovico idealnih deležev. Za posle rednega upravljanja se namreč štejejo posli, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena.

Odločitev o uvedbi videonadzora sprejme predstojnik, direktor ali drug pooblaščen posameznik osebe javnega sektorja ali osebe zasebnega sektorja kot upravljavca. V pisni odločitvi morajo biti obrazloženi razlogi za uvedbo videonadzora.

IP poudarja tudi, da po 10. odstavku 76. člena ZVOP-2 videonadzora ni dovoljeno izvajati v dvigalih, sanitarijah in drugih prostorih, v katerih posameznik utemeljeno pričakuje višjo stopnjo zasebnosti, kamor bi vsekakor lahko sodilo tudi snemanje neposredno vhodov v stanovanja.

Glede obvestila o izvajanju videonadzora IP pojasnjuje, da to ureja tretji odstavek 76. člena ZVOP-2, in sicer določa, da mora upravljavec, ki izvaja videonadzor, o tem objaviti obvestilo. To se vidno in razločno objavi na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z izvajanjem videonadzora in da se lahko vstopu v nadzorovano območje odpove. Obvestilo mora poleg informacij iz prvega odstavka 13. člena Splošne uredbe vsebovati tudi določene informacije, kot določa četrti odstavek istega člena.

Glede vašega vprašanja o odgovornosti in pravnih posledicah pa IP pojasnjuje, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov, ki mora biti zmožen to tudi dokazati.

V upanju, da smo odgovorili na vaše vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka