24. 6.2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 3. junija 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 80/2001 z dne 27. 9. 2001 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Cp 1437/99 z dne 29. 8. 2000 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Piranu št. P 158/94 z dne 15. 9. 1999 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Ustavni pritožnik izpodbija sklep, s katerim je Vrhovno sodišče zavrglo revizijo kot nedovoljeno, ker gre za premoženjski spor s premajhno vrednostjo. Pritožnik meni, da mu tak sklep krši pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Trditev utemeljuje s tem, da je kot tožena stranka "brez svoje krivde" ostal brez izrednega pravnega sredstva, medtem ko so ga bile druge stranke, katerih pravde so se končale pred uveljavitvijo novega Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - v nadaljevanju ZPP), ob enaki vrednosti spora deležne. Zato naj Ustavno sodišče ta sklep razveljavi, predlaga pritožnik.

Izpodbija tudi sodbo Višjega sodišča, zoper katero je vložil nedovoljeno revizijo.

B.

Očitek je neutemeljen. Pritožnikova pravica do enakega varstva pravic bi v zvezi z vrednostjo spora kot zakonskim pogojem za dovoljenost revizije lahko bila kršena kvečjemu, če bi sodišče drugim strankam v nasprotju z jasno določbo 367. člena ZPP dovoljevalo revizijo, pritožniku pa ne. Česa takega ne zatrjuje. Iz primerjanja določb nekdanjega in zdaj veljavnega ZPP ni mogoče izpeljati očitka, da je sodišče kršilo pritožnikovo pravico do enakega varstva pravic.

Ustavno sodišče je že odločilo, da ni v neskladju z Ustavo, da je novi ZPP pogoje za dopustnost revizije postrožil in da se novi zakon po prehodni določbi 498. člena ZPP glede tega vprašanja uporablja tudi v postopkih, ki so se začeli še pred njegovo uveljavitvijo (sklep Ustavnega sodišča št. U-I-21/02 z dne 12. 9. 2000, Uradni list RS, št. 83/02), če je bila prvostopenjska sodba izdana po njegovi uveljavitvi.

Postopek preizkusa ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča je torej pokazal, da kršitve človekove pravice, ki jo zatrjuje pritožnik, očitno ni. Zato tega dela ustavne pritožbe ni bilo mogoče sprejeti v obravnavo.

Sodbo Višjega sodišča je pritožnikov odvetnik, kakor izhaja iz označbe na njej, prejel 29. 9. 2000.

Prvi odstavek 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) določa, da se lahko ustavna pritožba vloži v 60 dneh od dneva posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. V obravnavanem primeru, ko revizija ni bila dovoljena, je bil tak akt sodba Višjega sodišča v Kopru, rok za vložitev ustavne pritožbe pa je potekel 30. 11. 2000. Z vložitvijo nedovoljenega pravnega sredstva pritožnik ni mogel vplivati na potek zakonskega roka.

Ustavna pritožba zoper pravnomočno sodbo je bila vložena 17. 12. 2002, torej prepozno, zato jo je bilo treba zavreči.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje prvega odstavka in prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: namestnik predsednice senata Jože Tratnik ter člana Lojze Janko in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodnici mag. Mariji Krisper Kramberger, ki je bila v tej zadevi izločena. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Namestnik predsednice senata

Jože Tratnik