Jedro

Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, s katerim ugotavlja, da je sodba Okrajnega sodišča v Mariboru II Kr 51294/2011 z dne 12. 7. 2018 postala pravnomočna dne 7. 9. 2018 in da je rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper navedeno sodbo začel teči dne 8. 9. 2018 in se je iztekel dne 10. 12. 2018, ki predstavlja zadnji dan roka, ko bi sodišče prve stopnje vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti še lahko štelo za pravočasno.

Izrek

I. Pritožba zagovornika obsojenega E.M. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojeni je dolžan plačati sodno takso v višini 30,00 EUR.

Obrazložitev

1. Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje zahtevo za varstvo zakonitosti zagovornika obsojenega E.M., odvetnika S.D. iz Maribora, z dne 6. 3. 2019, v delu, v katerem je vložena zoper sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru II Kr 51294/2011 z dne 12. 7. 2018, na podlagi drugega odstavka 422. člena v zvezi s tretjim odstavkom 421. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), kot prepozno zavrglo.

2. Zoper tak sklep se je pritožili zagovornik obsojenega, ki v pritožbi navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje nezakonita, zato pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep razveljavi ter dopusti zahtevo za varstvo zakonitosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, s katerim ugotavlja, da je sodba Okrajnega sodišča v Mariboru II Kr 51294/2011 z dne 12. 7. 2018 postala pravnomočna dne 7. 9. 2018 in da je rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper navedeno sodbo začel teči dne 8. 9. 2018 in se je iztekel dne 10. 12. 2018, ki predstavlja zadnji dan roka, ko bi sodišče prve stopnje vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti še lahko štelo za pravočasno. Ker je zagovornik obsojenca zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru II Kr 51294/2011 z dne 12. 7. 2018, ki je postala pravnomočna dne 7. 9. 2018, vložil šele 6. 3. 2019, je sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti pravilno, zavrglo kot prepozno.

5. Zagovornik, ki v svoji pritožbi skuša prepričati, da sodba sodišča prve stopnje ni bila zakonito vročena obsojenemu, kar je uveljavljal v zavrženi zahtevi za varstvo zakonitosti, ne more biti uspešen in me more omajati pravilnosti in zakonitosti napadenega sklepa. Iz podatkov kazenskega spisa namreč izhaja, da je v obravnavani zadevi o zakonitosti vročitve že bilo odločeno, ko je sodišče prve stopnje s sklepom II Kr 51294/2011 z dne 25. 10. 2018 ugotovilo, da je bila vročitev navedene sodbe obsojencu opravljena skladno s prvim odstavkom 118. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 119. člena ZKP, čemur je na pritožbo obsojenčevega zagovornika pritrdilo tudi višje sodišče s sklepom IV Kp 51294/2011 z dne 8. 12. 2018. 6. Ker je zagovornik obsojenca zahtevo za varstvo zakonitosti zoper navedeno sodbo, ki je postala pravnomočna 7. 9. 2018, vložil dne 6. 3. 2019, je odločitev sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa pravilna in zakonita. Zagovornik, ki v pritožbi skuša prepričati, da je bila vročitev sodbe obsojenemu nezakonita in da je ni prejel še vse do danes, ne more biti uspešen glede na obrazložitev pritožbenega sodišča v zgornjem odstavku.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zagovornika obsojenega zavrnilo kot neutemeljeno (člen 402/III ZKP).

8. Izrek o plačilu sodne takse temelji na določilu člena 95/I v zvezi s členom 98/I ZKP, višina sodne takse pa je odmerjena v skladu z Zakonom o sodni taksi in Taksni tarifi.