Jedro

Če tožeča stranka tekom postopka precizira zahtevek tako, da opiše način vzpostavitve v prejšnje stanje, ne gre za spremembo tožbe.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se ugodi, zato se izpodbijani sklep r a z v e l j a v i in zadeva vrača sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem se ugotovi, da sta toženca motila mirno posest tožnikov s tem, da je A.B. nasilno odstranil ključavnico na vratih kleti stoječe na parceli št. ... vpisane pri vložni št. ... k.o. S. dne 20.5.1995, potem ko mu je to predhodno naročila lastnica hiše, to je drugotoženka E.B. ter nato še 28.5.1995 z enako privolitvijo in naročilom drugotoženke na silo namestil svojo obešanko na zaporo, ki jo je tožnik M.K. namestil na vratih po prvem motilnem dejanju ter nato še 2.6.1996 prav tako po naročilu in soglasju drugotoženke E.B. nasilno iznesel premične stvari last tožnikov iz kleti, to je bombažno prejo, kozarce vloženega sadja ter s tem onemogočil tožnikoma mirno posest in uporabo navedene kleti. Toženec je dolžan takoj odstraniti zaporo na vratih ter se v bodoče vzdržati vseh takih in podobnih dejanj, kar se mu izrecno prepoveduje. Zavrglo pa je tožbo, da je toženec dolžan takoj odstraniti obešanko na zapori na vratih kleti stoječe na parceli št. ... vložne št. ... k.o. ... ter se v bodoče vzdrževati vseh takih in podobnih dejanj, kar se mu izrecno prepoveduje. Tožečo stranko je sodišče obvezalo, da mora toženi stranki plačati njene pravdne stroške v znesku 235.717,80 SIT v 15 dneh.

Zoper ta sklep se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, kajti ni res, da tožnika nista postavila dajatvenega zahtevka. Sodišče je spregledalo, da je po sodni praksi in teoriji tudi prepoved dejanj zahtevek, ki ima pravno varstvo.

Tožnika imata pravni interes za ugotovitev motenja posesti, kar je sodišče prve stopnje ugotovilo. Že iz izreka pa je jasno razvidno, da tožnika ne uveljavljata le motenja z zaporo, ampak tudi vseh dejanj navedenih v izreku ter podobnih dejanj. Sodišče prve stopnje je zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka po 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP, ker ni odločilo o celotnem zahtevku, saj glede predlagane začasne odredbe zoper drugotoženo stranko sploh ni odločalo. Napačno je ugotovljeno tudi dejansko stanje, kajti sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo, da sta toženca ključavnico 21.5.1995 na vratih kleti odstranila zato, ker se je prejšnja ključavnica težko zapirala in odpirala. Prav tako se ni mogoče strinjati z odločitvijo sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka samo s popravo pisne napake v izreku spremenila tožbeni zahtevek in je zato sodišče napačno tožbo kot prepozno v tem delu zavrglo.

Zgrešen in pomanjkljiv je tudi izrek o stroških postopka, saj nima razlogov na podlagi katerih bi ga bilo mogoče preizkusiti.

Pritožba je utemeljena.

Pritrditi je sicer mogoče pravnemu naziranju sodišča prve stopnje, da je motenjska tožba dajatvena, kar pomeni, da ugotovitveni del zahtevka procesnopravno niti ni dopusten, zato bi ga sodišče, če je tako smatralo, moralo zavreči in ne zavrniti kot je storilo v tem primeru. Dejstvo pa je, da sodna praksa tak izrek dopušča, ker se z njim konkretizira okoliščine motilnega dejanja, kar sicer spada v razloge sklepa. Če ostane ugotovitveni del zahtevka ob dajatvenem v izreku, torej ni nič narobe. Ni pa mogoče slediti razlogom sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka v določenem primeru postavila za motilni dejanji z dne 20.5.1995 in 2.6.1995 le ugotovitveni zahtevek.

Tako kot pravilno opozarja v pritožbi tožeča stranka je le-ta uveljavljala ob ugotovitvenem tudi dajatveni zahtevek, saj zahteva prepoved takih (opisanih v ugotovitvenem delu) in podobnih dejanj. To pa pomeni, da je poleg ugotovitvenega zahtevka za vsa opisana motilna dejanja postavila tudi dajatveni zahtevek. Nadalje se pritožbeno sodišče tudi ne more strinjati z odločitvijo sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka na naroku dne 1.3.1999 spremenila tožbo, ko je zahtevku za odstranitev zapore na vratih kleti dodala "odstranitev obešanke na zapori" in je zato tožbo v tem delu kot prepozno zavrglo.

Ne drži razlogovanje sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru pomeni odstranitev obešanke na zapori, namesto odstranitve zapore, spremembo istovetnosti zahtevka. Motilno dejanje tožencev naj bi bilo storjeno, da se tožnikoma onemogoči vstop v klet, ko naj bi toženca na zaporo namestila obešanko (tako je opisano v ugotovitvenem delu).

Gre za preciziranje zahtevka, kajti jasno iz opisa je, da je zaporo namestil tožnik, toženec pa obešanko. S tem ko je tožena stranka samo precizirala zahtevek v tem smislu, da se odstrani obešanka, pa ne pomeni spremembe tožbe, ampak le preciziranja zahtevka v tem smislu, da jima bo omogočen vstop v klet. Pritožbeno sodišče je že iz navedenih razlogov moralo pritožbi tožeče stranke ugoditi ter izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

V ponovnem postopku naj sodišče prve stopnje upošteva razloge tega sklepa ter o zadevi odloči na podlagi ocene dokazov, ki jih je že izvedlo, vendar ne ocenilo naj odloči tudi o predlogu tožeče stranke glede začasne odredbe zoper drugotoženo stranko ter tudi svojo odločitev tako glede glavnega zahtevka kot tudi glede stroškov postopka primerno obrazloži. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (3. odst. 166. čl. ZPP).