Jedro

Do pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi intervencije ima stranski intervenient vse procesne pravice glede vročanja vlog strank in vabil na naroke kot stranka, kateri se je pridružil.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se kot tudi vsi opravljeni naroki za glavne obravnave, zaradi vnovičnega odločanja pred prvo stopnjo.

Izrek o pritožbenih stroških se pridrži.

Obrazložitev

Po sodbi okrožnega sodišča mora toženka plačati tožnici odškodnino 532.933,00 SIT z zak. zam. obrestmi od

01.10.2002 dalje ter ji povrniti 293.404,00 SIT z istimi zamudnimi obrestmi, vendar od izdaje sodbe dalje, vse pa v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

Citirano sodbo stranski intervenient izpodbija s pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, naštetih v členih 338/I Zakona o pravdnem postopku - ZPP, predlagajoč njeno spremembo, podrejeno pa razveljavitev zaradi vrnitve zadeve na prvo stopnjo. Zaznamuje pritožbene stroške. Bistveno bi naj bile kršene določbe ZPP, ker ga sodišče ni vabilo na razpisane obravnave, mu vročalo vlog nasprotne stranke, da bi nanje odgovarjal, čeprav je pred tem priglasil stransko intervencijo preko pooblaščenca, ki je predložil pooblastilo za zastopanje. Tudi da ni bil seznanjen z izvedenskim mnenjem.

žDejanske ugotovitve naj bi bile nepopolne zato, ker nista bili zaslišani predlagani priči, očividca dogodka.

Sodbeni zaključki da so zato neustrezni.

Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Čeprav je v uvodu napadene sodbe ob toženki naveden še stranski intervenient, pa ta njegov procesni položaj v postopku pred prvo stopnjo ni bil respektiran, saj mu sodišče ni pošiljalo vlog tožnice, da bi nanje odgovarjal, ni mu pošiljalo vabil za razpisane naroke, razen v vlogi priče na zadnji obravnavi, izjasniti se celo ni mogel o izvedenskem mnenju. Vse te opustitve je deloma zakrivil tudi pooblaščenec stranskega intervenienta, ki bi k izjavi o vstopu v pravdo dne 25.03.2003 moral predložiti tudi pooblastilo, pa tega ni storil takrat, ampak šele po vloženi pritožbi. Zaradi te opustitve pa njegov mandant ne sme biti prikrajšan (izrinjen iz postopka), ker bi sodišče samo moralo terjati pooblastilo, kot določa člen 98 ZPP, nato pa vlogo intervenienta vročiti obema strankama, ki bi pravici do udeležbe intervenienta v postopku lahko oporekali, sodišče pa bi nato odločilo, ali intervencijo dopusti ali ne. Vse te opustitve so nato pripeljale do kršitve njegovih procenih pravic v pravdi, ki so izenačene s tistimi, ki jih ZPP daje strankam. Do pravnomočnosti sklepa, s katerim se zavrne intervencija, se intervenient lahko udeležuje postopka in se njegova pravna dejanja ne morejo izključiti (drugi odstavek člena 200 ZPP). Te pravice mu gredo že od izjave o vstopu v pravdo, ne pa šele od sklepa sodišča o dopustitvi intervencije.

Absolutno bistveno kršitev iz točke 8 člena 339/II ZPP stori sodišče, če kakšni stranki z nezakonitim zastopanjem, zlasti opustitvijo vročitve, ne da možnosti obravnavanja pred sodiščem (velja tudi za stranskega intervenienta), zato je napadena sodba razveljavljena po členu 354/I ZPP, vključno z opravljenimi glavnimi obravnavami pred njeno izdajo. Enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem zainteresiranim jamči tudi Ustava RS v členu 22. V ponovljenem postopku velja torej nadomestiti vse procesne opustitve v zvezi z izjavo intervenienta o vstopu v pravdo, mu omogočiti pravice, ki mu gredo v postopku (če intervencija ne bo zavrnjena, kar je malo verjetno, saj je toženka najavila regresno pravdo proti njemu), vključno z možnostjo predlaganja dokazov po drugem odstavku člena 286 ZPP, ki pa jih sodišče lahko tudi zavrne, če ne bodo potrebni za odločanje (prosta presoja dokazov).

Izrek o pritožbenih stroških narekuje člen 165/III ZPP.