Jedro

V primeru, če sodišče v nasprotju z določbo 102. člena ZPP zavrne izrecno zahtevo stranke, da bi v postopku uporabljala svoj jezik ter v svojem jeziku spremljala postopek, stranka pa se zaradi tega pritoži in to uveljavlja kot pritožbeni razlog, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki ima za posledico razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je odpravilo odločbo toženca z dne 12. 6. 2015 in 17. 9. 2015 (I. točka izreka), tožnika razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu in mu priznalo pravico do dela s krajšim delovnim časom po 4 ure dnevno na drugem delovnem mestu z omejitvami: lahko fizično delo, izključno sede, z možnostjo vstajanja oziroma zelo kratkotrajne hoje, brez dela na višini, različnih nivojih ali z vsiljeno hojo, brez dela, kjer je potrebno počepanje ali poklekanje, od 28. 5. 2015 dalje (II. točka izreka), tožencu naložilo, da v roku 30 dni izda odločbo o pravici, odmeri in izplačevanju delnega nadomestila (III. točka izreka), zavrnilo tožbeni zahtevek, da se tožnika razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu ter se mu prizna pravica do invalidske pokojnine (IV. točka izreka) ter naložilo tožencu, da tožniku povrne stroške postopka v višini 885,63 EUR v roku 15 dni (V. točka izreka). Spor v predmetni zadevi se nanaša tako na vzrok ugotovljene invalidnosti in ali je razvrstitev v III. kategorijo ustrezna oziroma ali je pri tožniku morebiti podana I. kategorija invalidnosti. Za razjasnitev dejanskega stanja glede razvrstitev v kategorijo invalidnosti je sodišče pridobilo tudi mnenje izvedenskega organa Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri A. fakulteti Univerze B. ter zaslišalo člana izvedenskega organa. Tožbenemu zahtevku je delno ugodilo.

2. Pritožuje se tožnik. Meni, da je prvostopenjsko sodišče napačno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, zagrešilo pa je tudi več bistvenih kršitev določb postopka. Zavrnilo je zahtevo tožnika, da spremlja in se izjavlja v postopku v jeziku, ki ga razume (bosanščina), zavrnilo je dokazni predlog za njegovo zaslišanje in slednjemu kršilo pravico do izjave (5. člen ZPP). Sodišče je bilo tožniku dolžno zagotoviti, da z zaslišanjem v postopku pride do besede in to v jeziku, ki ga razume ter odloči o tožbenem zahtevku na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja. Tožnik se je prvega naroka udeležil, sodišče je imelo možnost, da bi ga zaslišalo, pa to ni storilo. Očitno tudi iz razloga, ker na naroku ni bilo zahtevanega tolmača za bosanski jezik (ali vsaj za hrvaški). Tožnik delno razume slovenski jezik, vendar še to slabo, njegova izgovorjava je težko razumljiva in slovenskega jezika ne govori - na vprašanja sodišča je odgovarjal v bosanskem jeziku in mu tako ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, ki je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. in 9. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožba nadalje meni, da izvedensko mnenje ni izdelano strokovno, niti ni bilo ustrezno obrazloženo, saj je vsaj eden izmed izvedencev obremenjen s pravnim in pogodbenim razmerjem s toženko. Sodišče se o zahtevi tožnika za izločitev izvedenca ni izjasnilo, dokazne predloge po postavitvi novega izvedenca iz varstva pri delu (ter gradbene in nevrološke stroke) je neutemeljeno zavrnilo in očitno prezrlo zadnjo vlogo tožnika z dne 19. 1. 2017. Sodišče na naroku, ko je zasliševalo izvedenca ni zapisovalo vprašanj pooblaščenca tožnika, izvedenec ni prosto izpovedoval, temveč je odgovarjal na vprašanja tožnikovega pooblaščenca. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v okviru pritožbenih navedb in v obsegu, kakor ga določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). V okviru navedenega preizkusa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je podana zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 9. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

5. Tožnik je v tožbi pod točko II predlagal, da sodišče postavi tolmača za bosanski jezik, ker tožnik zelo slabo govori slovenski jezik.

6. Iz spisa ne izhaja, da bi sodišče temu dokaznemu predlogu sledilo. Iz zapisnika z glavne obravnave z dne 13. 7. 2016, ko je bil tožnik prisoten, ne izhaja, da bi sodišče stranko poučilo o tem, da ima pravico spremljati ustni postopek pred sodiščem v svojem jeziku po tolmaču, niti ni bilo odločeno o predlogu tožnika, da se tožniku zagotovi tolmač in ustno prevajanje tistega, kar se navaja na naroku v jeziku tožnika ter ustno prevajanje listin, ki se uporabljajo na naroku za dokazovanje.

7. Pravica stranke, da v postopku uporablja svoj jezik in da v svojem jeziku spremlja postopek, je pomemben vidik pravice do poštenega sojenja. ZPP v 9. točki drugega odstavka 339. člena določa kot absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka ravnanje sodišča, če je to v nasprotju z določbami tega zakona zavrnilo zahtevo stranke, da bi uporabljala v postopku svoj jezik in v svojem jeziku spremljala postopek. Glede na izrecno zahtevo tožeče stranke, da se postavi tolmač, ker tožnik zelo slabo govori slovenski jezik, bi bilo sodišče dolžno o takšnem predlogu tožnika odločiti.

8. Če sodišče v nasprotju z določbo 102. člena ZPP zavrne izrecno zahtevo stranke, da bi v postopku uporabljala svoj jezik ter v svojem jeziku spremljala postopek, stranka pa se zaradi tega pritoži in to uveljavlja kot pritožbeni razlog, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki ima za posledico razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje.

9. V skladu s 354. členom ZPP je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj kršitve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti. V ponovljenem postopku bo sodišče po odpravi postopkovnih kršitev v ponovljenem postopku o zadevi ponovno odločilo. V skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka.