Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je lastnica spornih nepremičnin, ki v naravi predstavljajo počitniški objekt s pripadajočim zemljiščem. Pri njih je bila na podlagi pogodbe o ustanovitvi služnosti z dne 12. 4. 2011, sklenjene med pravnim prednikom tožnice in tožencem, vknjižena služnostna pravica nadzora in delovanja in rekonstrukcije obstoječega vodovodnega omrežja s pripadajočimi objekti, vključno z ustreznimi dovozi in dohodi ter trajna in neovirana uporaba ter nadzor omrežja, objektov in naprav v korist toženca kot služnostnega upravičenca - upravljavca infrastrukture na podlagi pogodbe o ustanovitvi (neprave) stvarne služnosti. Gre za služnost v javno korist na zemljišču, na katerem je zgrajena javna infrastruktura za oskrbo s pitno vodo. Vloženi sta bili dve izbrisni tožbi z isto vsebino, le da se prva se nanaša na nepremičnini 1881/7 in 1881/8, druga pa na nepremičnine 1881/1, 1881/4 in 1881/5, pri katerih ob vložitvi tožbe služnost še ni bila vknjižena. Na drugo tožbo toženec ni odgovoril, zato se je v povezavi z njo sodišče najprej ukvarjalo z (ne)obstojem pogojev za izdajo zamudne sodbe.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za ugotovitev, da je neveljavna vknjižba služnostne pravice vzdrževanja, nadzora nad delovanjem in rekonstrukcijo obstoječega vodovodnega omrežja s pripadajočimi objekti, vključno z ustreznimi dovozi in dohodi ter trajno in neovirano uporabo in nadzor omrežja, objektov in naprav v korist služnostnega upravičenca na podlagi pogodbe o ustanovitvi služnosti z dne 12. 4. 2011 pri nepremičninah 1881/7 in 1881/8, obe k. o. ..., v korist tožene stranke in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Zavrnilo je tudi zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe služnostne pravice na nepremičninah, parc. št. 1881/1, 1881/4 in 1881/5, vse k. o. ..., na podlagi iste pogodbe o ustanovitvi služnosti in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja z izbrisom služnostne pravice iz zemljiške knjige.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja naslednja vprašanja: 1. Ali je materialnopravno pravilno stališče sodišča druge stopnje, da predstavlja služnostna pravica, vknjižena na podlagi pravnega posla v korist upravljavca javne infrastrukture pri služečih nepremičninah, razmerje, ki je urejeno s prisilnim predpisom, in sicer z odlokom samoupravne lokalne skupnosti, zaradi česar stranke s tem razmerjem ne morejo razpolagati, ter zato ni izpolnjen pogoj za izdajo zamudne sodbe iz 2. točke 318. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)? 2. Ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili določbo 4. alineje prvega odstavka 318. člena ZPP glede obstoja nasprotja med zatrjevanim dejstvom in dokazom, ko sta v okviru presojanja izpolnjenosti pogojev za izdajo zamudne sodbe presojali in razlagali vsebino pogodbe? 3. Ali je materialnopravno pravilno stališče sodišče druge stopnje, da lahko zemljiškoknjižno dovolilo predstavlja hkrati zavezovalni in razpolagalni pravni posel? 4. Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo s tem, ko je zavzelo stališče, da je potrebno opis oziroma vsebino neprave stvarne služnosti, povezane z uporabo pitne vode, presojati z vidika potreb gospodujoče dobrine in čim lažjim izkoriščanjem le-te, in da zato pri opisu neprave stvarne služnosti ni treba navajati opisa prostorskih meja izvrševanja? 5. Ali je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP s tem, ko se ni opredelilo do tožničinih trditev o tem, da se neprava stvarna služnost ne more izvrševati na način, ki po svojih značilnostih izključuje katerikoli drug način uporabe celotnega prostorskega območja?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).