Jedro

Po določbi 126. člena ZNP solastniki skupne stroške postopka za delitev stvari trpijo v sorazmerju z velikostjo svojih solastninskih deležev. Med skupne stroške je spadala tudi taksa za predlog, ki jo je bilo treba plačati, da je stekel nepravdni postopek, ki je bil v pravnem interesu vseh udeležencev. Nasprotni udeleženec bi bil načeloma dolžan nositi (in predlagateljema povrniti) 1/3 stroškov takse za predlog, vendar ne kot svojo taksno obveznost (iz prvega odstavka 3. člena ZST-1) ali kot del stroškov nasprotne stranke (iz 9. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči), pač pa kot svoj del skupnih stroškov (iz 126. člena ZNP), plačila katerih pa je bil oproščen.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se: - IV. točka izreka pravilno glasi: "V korist lastnika parc. št. 285/4 k.o. P. se ustanovi služnostna pravica dostopa do vodnjaka na parc. št. 285/1 k.o. P., za izvrševanje vodne pravice neposredne rabe vode za zalivanje vrta, v skladu z vsakokratnim vodnim dovoljenjem Republike Slovenije, Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Agencije RS za okolje," - tretji odstavek VI. točke izreka razveljavi, - v četrtem odstavku VI. točke izreka znesek 1.332,88 EUR zviša na 1.793,48 EUR.

II. V ostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi.

III. Udeleženci sami nosijo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v naravi razdelilo nepremičnini parc. št. 285/0 in 286/0 k.o. P., ki sta bili v solasti udeležencev, vsakega do 1/3. Predlagatelja - zakonca sta postala solastnika vsak do 1/2 določenih prostorov v kleti stanovanjske stavbe v T. ulici, P., stanovanja v vzhodnem delu pritličja iste stavbe in mansarde. Nasprotni udeleženec pa je prejel v izključno last garažo v kleti in stanovanje v zahodnem delu pritličja stavbe. V solasti je ostal hodnik v pritličju. Predlagatelja sta postala solastnika vsak do 1/2 novonastalih parc. št. 285/1 in 285/3, nasprotni udeleženec pa izključni lastnik nove parc. št. 285/4. V solasti je nova parc. št. 285/5 k.o. P.. Sodišče prve stopnje je služnostno pravico stanovanja Z.F. in prepoved omejitve ter obremenitve omejilo na nepremičnine, ki pripadajo predlagateljema. Odločilo je tudi, da ima nasprotni udeleženec vodno pravico v skladu z obvestilom Agencije RS za okolje. Od skupnih stroškov 5.380,44 EUR je predlagateljema iz proračuna namenilo povrnitev 1.332,88 EUR, ker je nasprotni udeleženec oproščen stroškov postopka. Vseeno je nasprotnemu udeležencu naložilo povrnitev predlagateljema 1/3 stroškov sodne takse, ker odločba o brezplačni pravni pomoči oprostitve sodnih taks ne zajema.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se je pritožil nasprotni udeleženec in ga izpodbijal v odločbah o delitvi nepremičnin (II., III.), o dostopu do vodnjaka (IV.) ter o povrnitvi dela stroškov (VI.). Zavzemal se je za dodelitev sobe v mansardnem delu, ker jo je koristil do sedaj in bi se tako približali vertikalni delitvi stavbe. Vrednost mansardne sobe bi se poračunala pri delitvi zunanjih površin ali pa bi izplačal predlagateljema 3.074,77 EUR. Izdelal bi si ločen dostop. Opravljeni delitvi dvorišča je nasprotoval, ker mu ni bila dodeljena zemlja okoli vsega njegovega dela hiše (ohišnica), ki ga zato ne bo mogel vzdrževati. Nima dostopa do vodovodne pipe na zunanji steni in do vodnjaka na delu dvorišča, ki je pripadel predlagateljema. Načelo funkcionalnosti in povezanosti je sodišče prve stopnje, po mnenju pritožbe, upoštevalo samo v korist predlagateljema. Prav tako načelo upravičenega interesa za dodelitev prostorov v mansardi in zemljišča ob stavbi, česar ni ustrezno obrazložilo. Odločitvi o dolžnosti povrnitve predlagateljema 1/3 stroškov sodne takse je nasprotni udeleženec nasprotoval, ker sodišče prve stopnje ni odločilo o njegovem predlogu za taksno oprostitev.

3. Predlagatelja sta v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev. Navedla sta, da sodišče nasprotnemu udeležencu ne more dodeliti večjega dela nepremičnine, kot mu pripada v skladu z njegovim solastninskim deležem. Nasprotni udeleženec, ki prejema samo socialno pomoč in ni sposoben povrniti 460,60 EUR stroškov postopka, ne bi mogel izplačati protivrednosti mansardne sobe in si do nje urediti dostopa. Vodovodno pipo na fasadi uporabljajo vsi, predlagatelja pa nasprotnemu udeležencu ne omejujeta uporabe vode iz vodnjaka.

4. Pritožba je utemeljena v manjšem delu, v ostalem pa ni utemeljena.

5. Nasprotni udeleženec neutemeljeno nasprotuje načinu delitve solastnih nepremičnin v naravi. Sodišče prve stopnje je upoštevalo velikost solastnih deležev udeležencev, postavilo sodno izvedenko cenilko in sodnega izvedenca geodetske stroke ter upoštevalo načelo upravičenega interesa iz drugega odstavka 70. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), kar je popolno obrazložilo. Bistven interes nasprotnega udeleženca je, da v naravi pridobi primerno stanovanje. Ob solastnem deležu samo 1/3 (33,33 %) je pridobil približno 50 % kleti in 54 % pritličja stavbe (brez upoštevanja skupnega hodnika), ki je daleč največ vreden del stavbe. S pridobitvijo dela kleti in stanovanja v zahodnem delu pritličja se v celoti strinja. Glede na njegov solastninski delež in vrednost prejetega mu soba v mansardi ne pripada več. Ni bilo treba dosegati "vertikalne delitve", kot zmotno meni pritožba. Ob takšnem stališču nasprotnega udeleženca bi sodišče moralo vsako etažo posebej (tudi klet in pritličje) razdeliti glede na solastninske deleže. 6. Razlika v vrednosti razdeljenih delov stanovanjske stavbe je že sedaj tolikšna, da je nasprotni udeleženec od 763 m2 zemljišča, ki ni pod stavbami, ob 1/3 deležu prejel samo 150 m2. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da bi se površina pripadlega dvorišča, če bi se vrednost mansardne sobe poračunala z vrednostjo manj prejetega dvorišča, znižala na 69 m2. Takšen predlog nasprotnega udeleženca, ki ugotovitvam sodišča prve stopnje, temelječim na izračunih izvedenca, ne nasprotuje, ni sprejemljiv zaradi upravičenega interesa predlagateljev. Ker sta pridobila vrednostno premajhen del kleti in pritličja, sta upravičena do delne kompenzacije s pridobitvijo celotne mansarde, ne le do kompenzacije samo s površino dvorišča. Lastnik mansarde je sedaj isti (oziroma zakonca), uredil jo bo lahko po svoje, bivši solastniki pa so čimbolj ločeni. Zato odpade tudi možnost pridobitve sobe po nasprotnem udeležencu in njegovo izplačilo vrednosti. Poleg tega je utemeljen pomislek iz odgovora na pritožbo, da pritožnik, ki prejema socialno podporo, ne bi bil sposoben plačila in izdelave posebnega dostopa v mansardno sobo. Do sedaj jo je uporabljal samo za odlaganje nepotrebnih stvari, na podlagi česar je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da zanjo ni izkazal upravičenega interesa. Pritožbeni ugovor, da sobe tudi predlagatelja nista uredila, ni prepričljiv, ker jo je uporabljal nasprotni udeleženec, vendar dosedanje koriščenje prevelikega dela nepremičnine ni razlog za takšno odločitev ob delitvi solastnine.

7. Dvorišče je sodišče prve stopnje razdelilo tako, da je zemljišče vsake stranke povezano in funkcionalno. Na severu, ob zahodnem pritličnem stanovanju, je skupno zemljišče. Prav tako ob prvem delu zahodne stene, potem pa je do polovice zahodne stene zemljišče last nasprotnega udeleženca, ki se nadaljuje proti zahodu in razširi ob drvarnici ter lopi, ki sta pripadli nasprotnemu udeležencu. S tem je izčrpanih 150 m2, ki so njemu na voljo. Pipo na zahodni steni je v pritožbi označil na steni ob zemljišču, ki pripada njemu. Ob južni steni ni več njegovega zemljišča, saj ga ni več na voljo, zato njegov predlog ni bil izvedljiv, kot je obrazložilo že prvo sodišče. Če bi mu sledilo, bi nasprotnemu udeležencu ostal nefunkcionalen kos površine ob drvarnici, zemljišče predlagateljev pa bi bilo pretrgano z njegovo lastnino ob južni steni. Zemljišče nasprotnega udeleženca je odmerjeno v enem delu, zato ni razumljiva pritožbena pripomba, da sodišče prve stopnje ni zasledovalo cilja čim boljše povezanosti. Problem dostopa do vodnjaka je pritožbeno sodišče dodatno uredilo, kot bo še obrazloženo. Nosilni zidovi stavbe so skupni deli stavbe v etažni lastnini, ki so v solasti etažnih lastnikov (prvi odstavek 105. člena SPZ), ki z njimi skupaj upravljajo po pravilih, ki urejajo solastnino (prvi odstavek 117. člena SPZ), zato niso utemeljeni pomisleki pritožnika, da ne bo mogel vzdrževati svojega dela stavbe. Pritožbeno sodišče se z odločitvijo sodišča prve stopnje v II. in III. točki izreka izpodbijanega sklepa v celoti strinja.

8. Sodišče prve stopnje je v IV. točki sklepa izreklo, da ima nasprotni udeleženec vodno pravico v skladu z obvestilom Agencije RS za okolje z dne 11. 2. 2013. Takšen izrek je nepotreben, ker je vodno pravico pridobil že v upravnem postopku, pomembno pa je, kako jo bo lahko izvrševal po razdelitvi solastnega zemljišča, na katero se vodna pravica nanaša. Po določbi prvega odstavka 125. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) sodišče v postopku za delitev stvari odloči po uradni dolžnosti tudi o ustanovitvi stvarne služnosti, če posamezni udeleženec dela stvari, ki so mu bile dodeljene, sploh ne more ali delno ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari. Nasprotni udeleženec svojega zemljišča delno ne more uporabljati (z izvrševanjem vodne pravice za zalivanje vrta), ne da bi delno uporabljal zemljišče predlagateljev, na katerem je vodnjak. Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je v IV. točki izreka ustanovljena stvarna služnost dostopa do vodnjaka za izvrševanje vodne pravice v skladu z vsakokratnim veljavnim vodnim dovoljenjem.

9. Nasprotni udeleženec ni bil taksni zavezanec za postopek na prvi stopnji, zato prvemu sodišču ni bilo treba odločati o njegovem predlogu za taksno oprostitev, kot sicer zmotno meni pritožba. Vendar je sodišče prve stopnje zmotno naložilo nasprotnemu udeležencu povrniti predlagateljema 1/3 stroškov sodne takse za predlog za nepravdni postopek, z obrazložitvijo, da je bila nasprotnemu udeležencu odobrena brezplačna pravna pomoč, ki obsega stroške postopka, razen taks. Po določbi prvega odstavka 3. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) sta bila taksna zavezanca predlagatelja. Njuna obveznost je v skladu s 1. točko prvega odstavka 5. člena ZST-1 nastala z vložitvijo predloga, nakar sta jo v celoti izpolnila. Po določbi 126. člena ZNP solastniki skupne stroške postopka za delitev stvari trpijo v sorazmerju z velikostjo svojih solastninskih deležev. Med skupne stroške je spadala tudi taksa za predlog, ki jo je bilo treba plačati, da je stekel nepravdni postopek, ki je bil v pravnem interesu vseh udeležencev. Nasprotni udeleženec bi bil načeloma dolžan nositi (in predlagateljema povrniti) 1/3 stroškov takse za predlog, vendar ne kot svojo taksno obveznost (iz prvega odstavka 3. člena ZST-1) ali kot del stroškov nasprotne stranke (iz 9. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči), pač pa kot svoj del skupnih stroškov (iz 126. člena ZNP), plačila katerih pa je bil oproščen. Tako kot povrnitev 1/3 ostalih skupnih stroškov (1.332,88 EUR), bi moralo sodišče prve stopnje tudi povrnitev 1/3 stroškov takse za predlog (460,60 EUR) naložiti proračunu. Pritožbeno sodišče je s pravilno uporabo materialnega prava delno ugodilo pritožbi in v tem smislu delno spremenilo VI. točko sklepa sodišča prve stopnje.

10. Iz obrazloženih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo delno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v večjem delu potrdilo (2. točka 365. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 37. členom ZNP), delno pa je pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v manjšem delu spremenilo (3. točka 365. člena ZPP, v zvezi s 37. členom ZNP). Stroški pritožbenega postopka niso skupni stroški iz 126. člena ZNP, zato v skladu s splošno določbo prvega odstavka 35. člena ZNP trpi vsak udeleženec svoje.