- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 1864/99
ECLI:SI:VSLJ:1999:II.CP.1864.99 Civilni oddelek
Povzetek
- Stvarna pristojnost sodiščaAli je Okrožno sodišče v Ljubljani stvarno pristojno za odločanje v zadevi, kjer so tožniki formalni sosporniki in posamezne terjatve ne presegajo 2,000.000,00 SIT?
- Utemeljenost pritožbeAli je pritožba tožeče stranke utemeljena, glede na to, da se sodišče prve stopnje izreklo za stvarno nepristojno?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Okrožno sodišče se po uradni dolžnosti lahko izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz področja okrajnega sodišča le ob predhodnem preizkusu tožbe.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Prvo sodišče se je z izpodbijanim sklepom izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v sporu in odločilo, da bo zadevo po pravnomočnosti sklepa odstopilo v odločanje stvarno in krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da so tožniki formalni sosporniki v smislu 2. tč. 1. odst. 191. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP), in ker vsak od tožnikov zahteva izpolnitev denarne terjatve, ki ne presega 2,000.000,00 SIT, je podana glede na določbo 1. odst. 30. čl. ZPP stvarna pristojnost okrajnega sodišča. Proti sklepu se pritožuje tožeča stranka, uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka (1. tč. 1. odst. 338. čl. ZPP) in sodišču druge stopnje predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da odloči, da je Okrožno sodišče v Ljubljani stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi. Tožniki menijo, da je sicer ugotovitev sodišča, da gre za subjektivno kumulacijo zahtevkov, pravilna, menijo pa, da je Okrožno sodišče v Ljubljani pristojno za reševanje te sporne zadeve. Gre za vrednost spora, kjer skupni znesek vseh terjatev sicer presega 2,500.000,00 SIT, posamezne terjatve pa ne dosegajo zneska 2,000.000,00 SIT, vendar tožniki menijo, da je okrožno sodišče pristojno kljub razlogom, katere navaja v obrazložitvi sklepa, s katerim pa se tožniki ne morejo strinjati.
Poleg navedenega je okrožno sodišče, čeprav pred nepristojnim oddelkom, že začelo opravljati določena procesna dejanja, kot vročanje tožbe itd. in je nesmotrno in dodatno komplicira situacijo, da se sedaj pravdna zadeva že tretjič prenumerira v nekaj mesecih.
Pritožba ni utemeljena.
Odločitev prvega sodišča, ki se je ob predhodnem preizkusu tožbe izreklo za stvarno nepristojno (2. odst. 19. čl., 2. odst. 274. čl. ZPP), je v dejanskem, materialnopravnem in procesnem smislu pravilna.
Pritožbi, ki izraža le neargumentirano nestrinjanje s pravnim naziranjem prvega sodišča v izpodbijanem sklepu, je potrebno odgovoriti, da popolnim in pravilnim razlogom prvega sodišča ni kaj dodati. V podatkih v spisu nima opore pritožbena trditev, da se je v fazi priprav na glavno obravnavo že pričela faza vročitve tožbe toženi stranki zaradi odgovora na tožbo, kar bi imelo v smislu 2. odst. 19. čl. ZPP res za posledico, da se okrožno sodišče po uradni dolžnosti ne bi več moglo izreči za stvarno nepristojno. Na drugačno odločitev seveda ne morejo vplivati pomisleki tožeče stranke o nesmotrnosti tretjega prenumeriranja zadeve in dodatnemu kompliciranju situacije.
Neutemeljeno pritožbo tožeče stranke je zato sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje po določbi 2. tč.
365. čl. ZPP.